Narodni dom so leta 1921 fašisti požgali, leta 1934 ga je zasegla fašistična stranka, po drugi svetovni vojni pa je bil last občine Trst. Po dolgih desetletjih neuporabe, zaradi česar je bil v slabem stanju, bo vnovič služil svojemu namenu, saj bo v njem večnamensko središče Slovencev v Italiji, šolski kampus, ki bo okrepil njihovo prisotnost tako v tržaški četrti Sveti Ivan kot v širšem tržaškem urbanem okolju.

1300 m²

Obiskovalcem bodo na površini 1300 m² na voljo knjižnica, čitalnica, študijska soba, učilnica, konferenčna dvorana, razstavni prostor, raziskovalni center in sedeži različnih društev. Čudovita nova stavba bo s pestrostjo dejavnosti zagotovo oplemenitila tamkajšnje lokalno območje, so sporočili iz predsedničinega kabineta.

Raziskovalci in knjižnica blizu dijakom

Narodni dom bosta upravljala tržaška Narodna in študijska knjižnica ter Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), predsednica njegovega upravnega odbora Sara Brezigar je izpostavila, da dom stoji na zelo primernem mestu, saj bodo raziskovalci in knjižnica blizu dijakom. Stavbo bodo končnim uporabnikom predali v prihodnjih mesecih.

Bistven je končni rezultat

Dr. Nataša Pirc Musar je v nagovoru navzočim izpostavila, da gre za veliko in pomembno pridobitev za slovensko narodno skupnost, na katero so rojaki dolgo čakali, saj so uradni postopki vračanja – in pozneje še prenova – res trajali precej dolgo, toda, kot je podčrtala predsednica, »bistven je končni rezultat«.

Prenovljeni prostori Narodnega doma pri Svetem Ivanu pri Trstu. FOTO: Boštjan Podlogar/STA

Naj bo tudi v prihodnje tako

Po otvoritveni slovesnosti je Pirc Musarjeva v pogovoru s predsednikom dežele Furlanije – Julijske krajine (FJK) Massimilianom Fedrigo in županom Trsta Robertom DiPiazzo izrazila zadovoljstvo z razvojem sodelovanja z Italijo in deželo FJK in hkrati pričakovanje, da bo tudi v prihodnje tako.

Politika, ki namesto razdvajanja povezuje, vidi in seže dlje

Sogovornikoma se je zahvalila še za osebni prispevek k razvoju dobrososedskih odnosov in pri podpori projektom, ki spodbujajo sožitje med prebivalstvom na obmejnih območjih. Včerajšnja svečana otvoritev je nov dokaz skupne usmerjenosti v prihodnost in tega, da politika, ki namesto razdvajanja povezuje, vidi in seže dlje.

Več kot štirimilijonska obnova

Dežela FJK je namreč v celoti financirala leta 2020 začeto več kot štirimilijonsko obnovo Narodnega doma, prostore pa bo v trajno uporabo izročila slovenskim organizacijam v Trstu, kot to zagotavlja zaščitni zakon. Predsednica je v pogovoru z italijanskimi predstavniki izpostavila tudi potrebo po sistemski rešitvi za (zajamčeno) zastopstvo slovenske manjšine v Deželnem zboru FJK.

Zaskrbljenost glede krčenja slovenskih ravnateljstev

Obenem je izrazila zaskrbljenost glede napovedanega krčenja števila slovenskih ravnateljstev in pričakovanje, da bo v povezavi s tem spoštovan zakonski okvir. Pozvala je, naj za šolsko omrežje priznane narodne manjšine ne prevlada zgolj logika »racionalizacije številk«.

Sajenje lipe prijateljstva. FOTO: Boštjan Podlogar/STA

Novi standardi v čezmejnem povezovanju

Dr. Nataša Pirc Musar je zadovoljna, da je v projekt Evropska prestolnica kulture 2025 dveh Goric dejavno vstopila tudi dežela FJK. Projekt po njenem postavlja nove standarde v čezmejnem povezovanju in je lahko zgled tudi za druga obmejna območja, pomemben pa je tudi za manjšinski skupnosti, ki jima omogoča vključevanje s svojimi projekti in medsebojno tesnejše sodelovanje.

Lipa prijateljstva

Po simbolični posaditvi lipe prijateljstva pred Narodnim domom se je predsednica na delovnem kosilu s predstavniki narodnih manjšin zahvalila za njihov takojšnji odziv, pomoč in solidarnost ob poplavah ter jim zagotovila, da bo Slovenija italijansko stran še naprej dosledno pozivala k polni uveljavitvi Zaščitnega zakona 38/2001 in drugih določil, ki sodijo v ustavnopravni in mednarodni okvir zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji.

Z dijaki in profesorji slovenskih srednjih šol

Obenem se je Pirc Musarjeva srečala tudi z dijaki in profesorji slovenskih srednjih šol, ki so prihodnost dejavne in zavedne slovenske skupnosti, skrbi za materni jetik in kulturo na Tržaškem in širše v regiji. Predsednica je mlade sogovornice in sogovornike ob tej priložnosti povabila na obisk v predsedniško palačo ob državnem prazniku, ko so vrata odprta za javnost.

Z izjavo dijakinji predsednica republike razburila manjšino

Je pa ob tem pogovoru predsednica republike razburkala z izjavo, ko je v odgovoru slovenski dijakinji dejala, da je domovina zamejcev Italija. Ena od srednješolcev je namreč poudarila, da manjšina ne more brez domovine in slovensko predsednico pa vprašala, ali se ji zdi, da matični Slovenci dovolj dobro poznajo in upoštevajo svoje zamejce. »Vaša domovina je Italija. Vi prispevate k razvoju, sožitju in kulturi Italije. Tega ne pozabite,« ji je odgovorila Pirc Musarjeva in s tem razburila slovensko manjšino v Italiji. 

»Za nas je domovina samo republika Slovenija,« je za spletni portal N1 poudaril predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj. »Naš dom je bolj Ljubljana kot pa Rim,« je še dejal. Predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila pa je ocenila, da se je Pirc Musar morda v odgovoru zmotila in je imela v mislih državo namesto domovine. »Kulturno in jezikovno smo del slovenskega naroda. Naša država seveda je Italija, nenazadnje živimo v skladu z njenimi pravili. Imamo tudi italijansko državljanstvo, vendar je domovina druga stvar,« je povedala za spletni portal.

V uradu predsednice republike pa so za STA pojasnili, da je predsednica »imela v mislih«, da so pripadniki slovenske manjšine državljani Italije. »Domovina je seveda širši pojem,« so dodali.

»Italija je torej država, kjer živijo, plačujejo davke ipd. In Italija je tista, ki jim mora tudi zagotavljati manjšinske pravice. Tako kot so pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji državljani Slovenije in je dolžnost Slovenije, da poskrbi za uresničevanje pravic italijanske narodnostne skupnosti,« so pojasnili v uradu ter dodali, da je predsednica v javnih nastopih in intervjujih večkrat povedala, da so Slovenci iz zamejstev soustvarjalci slovenske kulture in narodne identitete.   

S predstavniki slovenske narodne manjšine v Italiji. FOTO: Boštjan Podlogar/STA

S slovenskimi zamejskimi podjetniki in gospodarstveniki

Po ogledu pražarne kave Primo Aroma se je predsednica sestala še s slovenskimi zamejskimi podjetniki in gospodarstveniki ter izpostavila zadovoljstvo, da je bila lanskega decembra ustanovljena zamejska gospodarska koordinacija, s tem pa vzpostavljena tesnejša povezava slovenskih ministrstev z zamejskimi manjšinskimi gospodarskimi organizacijami.

Zgled dobrega sodelovanja tudi za širšo soseščino

Dobra priložnost za pregled sodelovanja bo po njenem novembrska letna konferenca te koordinacije v Planici. »V prihodnost usmerjeni projekti, kot je Vodikova dolina severnega Jadrana s podporo iz evropskih sredstev, ki povezuje akterje iz Slovenije, Hrvaške in dežele FJK, pa daje upanje, da bomo zgled dobrega sodelovanja tudi za širšo soseščino,« je poudarila dr. Nataša Pirc Musar.