Narodni buditelji praznujejo: 250 let duhovnika Valentina Staniča

Spoznajte slovenske narodne buditelje

Njihovo življenje je bilo prepredeno z narodnobuditeljskih duhom, saj so živeli v času, ko uporaba slovenščine ni bila samoumevna, slovenska narodna identiteta se je šele izoblikovala, slovenski narod pa si je s kulturnim, narodnim in uporniškim delovanjem utiral pod do svojega mesta pod soncem. Prav ti so v svojem času izkazali veliko ljubezen do svojega naroda. Pisatelj Ivan Sivec je preučil njihovo delo in življenje, ki ga je močno zaznamoval čas, in o vsakem izdal svoj roman. Poleg branja gradiva o vrlih možeh se je lotil tudi raziskovanja na terenu, kjer je marsikaj izvedel iz pogovorov s potomci, poznavalci in pričevalci, drobce pa so dodali še obiski krajev delovanja in bivanja narodnih buditeljev, o čemer priča tudi slikovno gradivo na koncu knjige.

Vse tri knjige so izšle v novi zbirki Slovenski narodni buditelji. Avtor jih sicer ne imenuje romani, temveč jim doda skromnejše imena: črtice, okruški in zapiski.

»Naredil sem za narod vse, kar je bilo v moji moči«

Kot prva je izšla knjiga o Virgilu Ščeku in nosi naslov Ljubil sem slovenski narod, to je citat njegovih zadnjih zapisanih besed pred smrtjo. Knjigo, ki je hkrati uvod v zbirko, Sivec začne s pomenljivimi besedami: »Slovenci nismo od včeraj. Za seboj imamo prav tako bogato zgodovino – če ne še bolj – kot mnogi drugi, tako imenovani veliki narodi. A ta ni nastala sama po sebi. V dolgih stoletjih so jo ustvarili ljudje, pomembni možje in žene, naši predniki.«

Gora Watzmann. FOTO: Arhiv Družine 

Primorski duhovnik Virgil Šček je bil gonilna sila krščanskosocialnega gibanja na Primorskem, ki so jo po prvi svetovni vojni prevzeli Italijani in nad Slovenci izvajali kulturni genocid, žal tudi s smrtnimi žrtvami. Šček se ni uklonil, močno si je prizadeval za ohranitev slovenstva na Primorskem. Deloval je v tajnem društvu Zbor svečenikov sv. Pavla, v katerem so duhovniki prispevali k razširjanju slovenske literature, čeprav je bilo to prepovedano. Krajši čas je bil poslanec v rimskem parlamentu, leta 1923 pa je postal tajnik Katoliškega društva v Gorici (KTD), ki je ustanovilo Katoliško tiskarno in knjigarno, in dal pobudo za ustanovitev Goriške Mohorjeve družbe. Poleg tega je izdajal tednik Mali list, zbiral etnografsko gradivo in se zavzemal predvsem za mlade, da ne bi pozabili, da so Slovenci.

Nekaj let pred smrtjo je v cerkvi v Lokvi dejal: »Zaradi svojega vnetega delovanja v prid slovenskemu narodu sem se oblastem zameril, da sem zapravil – kot se temu reče – kariero: nisem postal ne kanonik ne župnik, ostal sem to, kar sem bil pred tridesetimi leti: brez sarž in naslovov. Pa mi ni žal. Trudil sem se za svoje ljudstvo, kolikor sem mogel, naredil sem za narod vse, kar je bilo v moji moči.«

Kralj »gorjanskih pešcev« se je rodil pred 250 leti

Druga knjiga Blagoslov gora razkriva življenje duhovnika in prvega slovenskega alpinista Valentina Staniča, neustrašnega osvajalca gora in višinomerca, ljubitelja narave, pesnika, hkrati pa tudi velikega humanista, ki se je rodil pred 250 leti. Med ljudmi je bil tako priljubljen, da so ga npr. župljani Banjšic kar sami vprašali, ali bi prišel v njihovo župnijo. V župniji pa ni bil le dušni pastir, temveč je v župnišču naredil marsikaj sam: obnovil pročelje, popravil streho, izdelal posteljo, poleg tega je skrbel za svoj vrt in sadovnjak, pa še plesov se je rad udeležil. Ob vsem tem pa je največ tolažbe, miru in veselja našel v gorah, kamor je zahajal običajno sam. S seboj je nosil merilne naprave, s katerimi je meril višine vrhov. Bil je nemirnega duha, nenehno je iskal nove izzive, si želel sprememb. Prvi je stopil na vrh Watzmanna, na Veliki Klek pa je prišel le dan za prvopristopniki in mu izmeril višino, prvi je tudi izmeril Triglav. Ustanovil je majhno tiskarno, prvo gluhonemnico na slovenskih tleh in društvo proti mučenju živali. Mlade je vabil v gore, jih učil telesnih in duhovnih spretnosti in jih spremljal na poti. Objavil je tudi zbirko pesmi.

FOTO: Arhiv Družine 

Škof Anton Martin Slomšek je o njem zapisal: »Po pravici so njih imeli za kralja vsih tedanjih gorjanskih pešcev.« Zaradi gorskih podvigov so ga Nemci sprejeli medse, a nikoli ni pozabil svojih slovenskih korenin, zavezanih primorski zemlji. Njegov spomin hranijo Staničeva koča, Staničevo zavetišče pod Triglavom, Staničev vrh, Staničev dom in planinsko društvo v Kanalu. 

Kaj lahko stori en sam človek za svoje ljudstvo!

Ob naslovu romana Sloven'c, tvoja zemlja je zdrava takoj pomislimo na njegov glavni lik – Valentina Vodnika. Sivec se zaveda, da to ni prvi slovenski pesnik, kot smo morali reči v šoli, temveč prvi slovenski pesnik, ki je izdal svojo pesniško zbirko in je s svojimi pesmimi nagovoril preproste ljudi. Izdajal je prvi slovenski časopis v slovenščini, Lublanske novice, pisal strokovne članke, učbenike, priročnike, skratka Slovence je želel opolnomočiti z znanjem, informirati z novicami in jim pobožati dušo z lepimi, spodbudnimi besedami.

Portret mladega Vodnika. FOTO: Arhiv Družine 

Med njegovimi glavnimi deli so:
· prva slovnica v slovenščini z naslovom Pismenost ali Gramatika za perve šole, ki je hkrati prvi slovenski učbenik za poučevanje materinščine,
· prva slovenska učbenika za poučevanje tujega jezika (francoščine in italijanščine),
· prva kuharska knjiga (sicer večinoma prevedena), Kuharske bukve, v kateri je besedo namenil tudi slovenski spretni ženski v kuhinji in zdravi prehrani,
· prvi babiški priročnik v slovenščini, gre za prevod knjige Jana Matouška Babištvo ali porodničarski vuk za babice, priredil je tudi dva zdravstvena priročnika.

Napisal je tudi nemško-slovenski slovar Slowenisches Wörterbuch - Slovenski Besednjak, a ni doživel izida.

»Še danes nam je lahko vsem za zgled,« zapiše Sivec, »predvsem za zgled, kaj lahko stori en sam človek za sovje ljudstvo, za svoj narod, za svojo domovino.«

Monarhiji se je zameril, ko je navdušeno pozdravil Ilirske province, zato je izgubil službo učitelja in javno ni več smel delovati.

V vseh treh knjigah se poleg življenjske niti glavnega buditelja omenjajo še drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili v njegovem času. Tako npr. Vodnika najdemo tudi v knjigi o Staniču. Kot je na Slovenskem knjižnem sejmu povedal Ivan Sivec, že raziskuje življenja drugih slovenskih narodnih buditeljev, a njihovih imen še ni izdal. Že zdaj se veselimo novih biografskih zapiskov!