Z današnjim zborom na Prešernovem trgu v Ljubljani, skupnim odhodom do bližnjega okrajnega sodišča in programom pred njim je koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu pospremila drugo obravnavo v sodni zgodbi, v kateri državno tožilstvo preganja ustanovitelja in direktorja Zavoda za družino in kulturo življenja.

Poskus ustrahovanja javnosti

Zbrane je pred odhodom v sodno dvorano pozdravil p. Strehovec in se jim zahvalil za njihovo navzočnost, ki mu veliko pomeni, saj je v takšnem položaju, kot ga doživlja, najpomembneje, da preganjani človek ni sam. Zahvalil se je tudi vsem več kot 5.500 podpisnikom peticije v njegovo podporo, ki jo je organizirala omenjena koordinacijo pod vodstvom Aleša Primca.



P. Strehovec je predstavil širše ozadje dogajanja, v katerem se je znašel v središču pozornosti in ki korenini v naročilu t. i. abortivnega lobija, to je skupine nestrpnih državljanov, ki je februarja 2016 policiji in oblastnim organom poslala javni poziv za prepoved molitve za nerojene otroke, ki jo je tisti čas pred ljubljansko porodnišnico organiziral Zavod Božji otroci. Cilj tega »kristjanofobičnega poziva« je bil po Strehovčevih besedah en sam: kristjanom odreči temeljne ustavne človekove pravice – to pa so pravica do svobode izražanja, pravica do verske svobode in pravica do svobode zbiranja. Zavod za družino in kulturo življenja je na svoji spletni strani razkril imena teh ljudi, in sicer kot javni izraz solidarnosti z Zavodom Božji otroci ter kot obliko javnega upora proti krivičnemu pozivu t. i. abortivnega lobija.



P. Strehovec je opozoril, da to ni bil edini kristjanofobični dogodek v Sloveniji in opozoril npr. na prepoved maše za nerojene otroke v ljubljanske Kliničnem centru maja 2014, napad na člane Zavoda Živim oktobra 2016 ob javni projekciji filma na temo nerojenega življenja, na medijski linč, ki ga je bila zaradi stališča do splava deležna Angelca Likovič …



Postopek, v katerem se je sam znašel, je z besedami nekdanjega ustavnega in evropskega sodnika dr. Boštjana M. Zupančiča označil za montiranega, saj tožilstvo ni predstavilo nobenih dokazov, da je zaradi razkritja imen zagovornikov prepovedi molitve prišlo do kakršne koli nevarnosti za javni red in mir; to sta po Strehovčevih besedah potrdili tudi dve policijski postaji. V sodnem postopku zato preganjani duhovnik vidi poskus ustrahovanja slovenske javnosti, uzakonitve verbalnega delikta in spodbujanje cenzure. Na tovrstne naročene poskuse »sodnih atentatov« mora biti odgovor en sam: »Še več govora!« P. Strehovec je zato zbrane tudi za naprej prosil za pogumno in odločno držo, ob tem pa izrazil prepričanje, da so bo njegov montirani sodni postopek brez dokazov končal z oprostilno sodbo.

Snežna pro life kepa, ki prerašča v plaz

Zbrane sta nagovorili tudi voditeljica Zavoda Božji otroci in ustanoviteljica iz Zavoda Živim, torej pro life ustanov, ki sta bili že tarči izganjanja iz javnega prostora. Valentina Pikelj je Strehovčevo zgodbo umestila v širši okvir totalitarnega in prostozidarskega prizadevanja za preoblikovanje družbe po lastnih interesih – preoblikovanje, ki enega glavnih nasprotnikov vidi v katolištvu ter njegovem pogledu na življenje in družino.



Katarina Nzobandora se je spomnila začetkov svojega delovanja v podporo življenja, ki je tesno povezano prav s p. Strehovcem. Pozneje sta sicer razvila različen pristop do pro life delovanja in različen način izražanja, pa vendar »nas vse zagovornike življenja povezuje skupen cilj – v Slovenijo vrniti spoštovanje življenja, človekove pravice za vse, da se ne delimo na elito, ki ima pravico živeti, in tiste, ki so zaradi svoje krhkosti v slabšem položaju«. Sedanji absurdni sodni postopek je zato v očeh ustanoviteljica Zavoda Živim ne le sojenje p. Strehovcu, temveč »vsem, ki govorimo resnico«. Njegov učinek pa je očitno drugačen do tistega, ki so ga imeli sprožitelji, kajti slovensko pro life gibanje, ki je bilo na začetku le drobna snežinka, se sedaj vedno bolj združuje – snežna kepa raste vedno hitreje in postaja plaz – »plaz ljudi, ki ljubijo življenje in se tega ne bojijo povedati«, kot je dejala Katarina Nzobandora.

Aleš Primc je zbrane opozoril na nekatere nove informacije v sodnem postopku. Sodnica je namreč preklicala tri od sprva šestih razpisanih obravnav, očitno pa v razpravah kot priče ne bodo sodelovali ovaditelji. Kaj to pomeni za končni izid procesa, je po Primčevih besedah težko napovedati. Naslednja sodna razprava je bila sprva razpisana za sredo, 24. oktobra. Kot je sporočil Aleš Primc s koordinacije »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, je sodnica določila nov datum šele čez tri mesece, 16. januarja 2019. Koordinacija tudi za ta dan pripravlja shod.

Foto: Tatjana Splichal