V četrtek, 27. oktobra, je bila v Mariboru maša za umorjene leta 1945 v rudniku Huda Jama. Zanje je v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika mašo daroval in vodil pogrebno slovesnost na pokopališču Dobrava mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Med drugimi so se slovesnosti udeležili in zbrane nagovorili predsednika Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Kolinda Grabar-Kitarović in predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik.



Pogumno priznajmo vsak svoj del krivde

Nadškof Cvikl je v pridigi pozval k molitvi za umorjene v rudniku Huda Jama in izrazil upanje, da bomo izvedeli, kdo so bili. »Danes naj bo poleg molitve za te drage rajne na oltar položena tudi naša prošnja, da bi vedno in povsod, kot posamezniki in kot narod, pogumno in z zaupanjem iskali pot v prihodnost!« To pa je mogoče, če si bomo prizadevali za odpuščanje in spravo, je dodal. »Imejmo zato pogum priznati vsak svoj del krivde in si sezimo v roke ter s tem omogočimo vsem žrtvam, poleg pravice do groba tudi večni mir in pokoj! Verni smo prepričani, da žrtve, od katerih se poslavljamo, živijo v Bogu. Naj tudi nam izprosijo mir, odpuščanje in Božje usmiljenje.«



V zadnjih trenutkih so se opirali na Boga

Za umorjene z gotovostjo vemo, da so bili verni, saj so ob njih pogosto rožni venci, križi, in svete podobe. »Takrat, ko zanje, človeško gledano, ni bilo več oporne točke, kamor bi lahko naslonili svoje upanje, je Bog mnogim izmed njih ostal edini temelj za neomajno vero in zaupanje. Tako danes lahko rečemo, da so ti pokojni naši bratje ne le po narodnosti in po krstu, ampak predvsem po svoji trdni veri, ki je tako zelo pričevanjska ob njihovi težki preizkušnji. Zaupamo, da so po svoji veri mnogi od teh tudi že naši priprošnjiki pri Bogu.« Nadškof je poudaril, da umorjenih ne smemo pozabiti, odpuščanje, sprava in mir pa nam lahko pomagajo, da bomo slovensko zemljo naredili prijaznejšo in bolj humano za naše bivanje in naš skupni jutri.



Ker se razhajamo pri vrednotenju naše preteklosti, ne moremo skupaj gledati v prihodnost

Peter Sušnik, predsednik Nove slovenske zaveze je govoril v imenu sorodnikov. Opozoril je na razdeljenost slovenskega naroda zaradi odnosa do zločinov in iskanja razlogov za to, kar se je zgodilo žrtvam Hude Jame. »Ker se radikalno razhajamo pri vrednotenju naše preteklosti, nismo zmožni skupaj gledati v prihodnost. Narod nima enotnega moralnega, etičnega in vrednostnega sistema, s katerim bi vrednotil zločin, zločince, žrtve in posledice Hude Jame.«



Ker Slovenija še ni vzpostavila pravičnosti in enakopravnosti v odnosu do narodove zgodovine, jo državljani čedalje bolj dojemajo kot nadaljevanje vrednostnega sistema totalitarne predhodnice, ki je bil zavržen s plebiscitom, je povedal Sušnik. »Od slovenske države sorodniki žrtev ne pričakujemo opravičila za zločin: ker ta država umora ni zagrešila, se ji tudi opravičevati ni treba. To pa ne pomeni, da sme država opustiti pregone tistih, ki so zločine storili, prikrili ali jih danes opravičujejo. Imamo več tisoč žrtev zločina, a niti enega zločinca.«

Tudi on je poudaril potrebo po identifikaciji žrtev in izrazil obžalovanje, da so med njimi tudi ženske in otroci. »Žal pa ni znanstvene metode, s katero bi jim vrnili ugled, spoštovanje ali pripravili njihove krvnike, da bi obžalovali svoj zločin. Molimo in prosimo, da bi njihova nedolžna žrtev Sloveniji prinesla blagoslov.«



Sprava ni enkraten dogodek, temveč stanje duha

Predsednik republike Borut Pahor se je v govoru na pogrebni slovesnosti za žrtve Hude Jame osredotočil na odpuščanje, spravo, spoštovanje v drugačnosti, strpnost in narodno enotnost. »Čas narodnoosvobodilnega boja proti okupatorju je bil tudi čas komunističnega in protikomunističnega, državljanskega boja. Ta se z vojno ni končal,« je dejal predsednik. Dejal je, da se zgodovinske politične in moralne zmote nikoli več ne smejo ponoviti ne glede na različna politična, verska ali druga prepričanja.



V prihodnost stopamo s spoštljivim spominom na žrtve, a z mislijo na mirno in srečno prihodnost vseh naših otrok. »Želim si verjeti, da slovenski narod vse bolj čuti in razume, da sprava ni enkraten dogodek, temveč stanje duha. Zavoljo nas in naših otrok nam je naložena odgovornost, da ustvarjamo ozračje strpnosti, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Odpuščanje in sprava sta najprej globoka intimna vzgiba. Sta stvar slehernega posameznika. Nihče od nas se ne sme počutiti prizadetega v svojih najbolj osebnih občutkih. Tudi glede preteklosti. Glede tega nima nihče pravice obsojati nikogar. V to čustvovanje naj država ne posega. Dolžna pa je storiti vse, kar ji velevajo zakoni in najbolj obe civilizacijske pravrednote. To naš narod, našo družbo in našo državo dela bolj humano, bolj človeško in zrelo.«

Dodal je, da je življenje prekratko, da bi se sovražili in citiral besede iz Sofoklejeve Antigone: »Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu«.

Poklon hrvaškega vrha 



Umorjenim v Hudi Jami so se že dopoldne poklonili predsednik DZ Milan Brglez, nato pa skupaj tudi predsednika Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Kolinda Grabar-Kitarović, ki je na Dobravi v spomin na pobite Hrvate na območju Slovenije tudi sama položila venec. Kot je dejala, ob takšnih priložnostih običajno ne daje izjav, a je danes pomembno nekaj povedati »zaradi zgodovine in predvsem zaradi prihodnosti«.

»Prišla sem se poklonit vsem Hrvatom in vsem drugim žrtvam množičnih pobojev s strani komunističnega režima po drugi svetovni vojni. Vsaka žrtev zasluži pieteto in danes je dan, ko se moramo v miru, z dostojanstvom in pieteto pokloniti žrtvam. Zgodovinsko resnico pa je treba ugotoviti, ker je potrebna za boljšo prihodnost,« je dejala Grabar-Kitarovićeva.

Najvišji predstavniki hrvaških oblasti že leta prihajajo na Dobravo v spomin na njihove umrle rojake z območja Tezna, po do zdaj znanih podatkih pa je velik delež umorjenih iz Hude Jame prav tako Hrvatov, katerih rojaki so bili zadnja leta redni obiskovalci spominskih slovesnosti pri Barbarinem rovu.



Pahor se je 3. oktobra udeležil tudi pietetne slovesnosti pred začetkom prenosa posmrtnih ostankov iz Hude Jame, kjer je povedal, da je to treba storiti zaradi preteklosti in boljše prihodnosti. Po njegovih besedah je Slovenija s tem začela pomembno reševati enega najbolj dramatičnih zgodovinskih izzivov.



Marca 2009 je so v rudniškem jarku Barbarin rov v Hudi Jami pri Laškem odkrili več sto posmrtnih ostankov umorjenih v povojnih pobojih. Selitev posmrtnih ostankov okoli 800 umorjenih iz zasilne kostnice v Barbarinem rovu traja že tri tedne. Izvedba izkopa, prenosa in pokopa po zdajšnjih ocenah okoli 3000 umorjenih je predvidena v 17 mesecih od začetka in naj bi bila končana do konca prihodnjega leta.

Foto: Tatjana Splichal



Govor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla.docx
Predsednik republike Borut Pahor.docx

Peter Sušnik.docx

Več fotografij si oglejte na facebooku.


Preberite tudi:

Izjava slovenskih škofov o pokopu izvensodno umorjenih žrtev medvojnega in povojnega nasilja
»Glas krvi tvojega brata vpije iz zemlje k meni« (1 Mz 4, 10) - izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK
Predstavitev knjige Huda jama, Skrito za enajstimi pregradami
Huda Jama kliče k nadaljevanju izkopavanj
Nagovor mariborskega nadškofa koadjutorja msgr. Antona Stresa na spominski slovesnosti v Laškem
Razstava o Hudi Jami