Prvih trenutkov življenja se seveda ne spomnim, vendar če preletim nekaj zbledelih slik iz zgodnjega otroštva, si znam vsaj predstavljati, kje sem bil in kaj sem ustvarjal s svojimi malimi ročicami. Nekaj drobcev spomina iz nežnejših otroških let mi vseeno ostaja. Sedenje pod živo mejo, nabiranje zelenih listkov, brskanje po zemlji, nabiranje vseh vrst drobnih stvari, prelivanje vode in »pripravljanje juhe«, to so gotovo zelo značilna otroška opravila v rubriki otroške igre.

Pri starih starših je bila v mojem zgodnjem otroštvu še živa kmetija. Do svojega tretjega leta v vrtec nisem hodil, ampak sem se pazil pri stari mami. S starim atom sva šla večkrat na mah (domač izraz za predele barja). Z vozom in napreženim konjem tja med travnike in njive. Neko pomlad sem očitno imel priložnost sedeti na brani, ko je stari ata s konjem branal sveže zorano njivo. V spominu mi ostaja črno črna zemlja in žarki sonca, ki so predirali koprenaste meglice. S kar velik...