Papeški svet za pastoralo zdravja (Pontificium Consilium pro Valetudinis Administris)

Komisijo za pastoralo zdravja je kot predhodnico današnjega Papeškega sveta za pastoralo zdravja z Motu Propriem Dolentium Hominum dne 11. februarja 1985 ustanovil papež Janez Pavel II. (1978–2005) in ji zaupal naslednje naloge:

• spodbujati in pospeševati delo, študij ter delovanje na področju zdravstva v najširšem pomenu besede,
• koordinirati aktivnosti s področja zdravstva med različnimi dikasteriji rimske kurije,
• razširjati, pojasnjevati in varovati nauk Cerkve na področju zdravstva,
• vzdrževati stike z lokalnimi Cerkvami, posebej s komisijami pri škofovskih konferencah na področju pastorale zdravja.

Člane in svetovalce Sveta, ki so predstavniki dikasterijev rimske kurije, posameznih škofij po svetu, redovnic in redovnikov, pastoralnih delavcev v bolnišnicah ter laikov, vselej imenuje papež. Z apostolsko konstitucijo Pastor bonus (1988) se je Komisija za pastoralo zdravja preimenovala v Papeški svet za pastoralo zdravja. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je leta 1998 omenjeni Svet preimenoval v Papeški svet za zdravstvene delavce in za pastoralo zdravja.

Predsednik Papeškega sveta za pastoralo zdravja je kardinal Javier Lozano Barragán.


Papeški svet za edinost kristjanov (Pontificium Consilium ad Unitatem Christianorum fovendam)

Zametki današnjega Papeškega sveta za edinost kristjanov segajo v predkoncilski čas, ko je papež Janez XXIII. (1958–1963) z Motu Propriem Superno Dei mutu dne 5. junija 1960 ustanovil Tajništvo za pospeševanje edinosti kristjanov. Glavna naloga komisij Tajništva je bila priprava II. vatikanskega koncila (1962–1965). Omenjeni Svet je dobil nekatere dodatne naloge v letih 1962 in 1963. Tajništvo od leta 1963 sestavljata Oddelek za vzhodno in Oddelek za zahodno Cerkev. Z apostolsko konstitucijo Regimini Ecclesiae Universae so bile leta 1967 potrjene strukture in naloge Tajništva, pri čemer med slednje sodijo pospeševanje edinosti kristjanov in zadeve, povezane z vprašanji judovstva. Leta 1988 se je Tajništvo – v skladu z apostolsko konstitucijo Pastor bonus – preimenovalo v Papeški svet za edinost kristjanov.

Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov je kardinal Walter Kasper. Na omenjenem Svetu je zaposlen tudi slovenski jezuit p. dr. Milan Žust.


Papeški svet »Cor Unum« (Pontificium Consilium »Cor Unum«)

Papeški svet »Cor Unum« je leta 1971 z apostolsko konstitucijo Amoris officio ustanovil papež Pavel VI. (1963–1978). Glavne naloge dikasterija so:

• spodbujati solidarnost in katehezo na področju dobrodelnosti ter vabiti vernike k pričevanju o Božji ljubezni, o kateri poročajo evangeljska besedila;
• usklajevati in organizirati humanitarno pomoč Svetega sedeža na kriznih območjih;
• spremljati in spodbujati projekte zbiranja in razdeljevanja finančne in druge pomoči;
• podpirati delne Cerkve (škofije), znotraj katerih delujejo karitativne ustanove pri pravični porazdelitvi materialnih dobrin;
• skrbeti za pospeševanje povezanosti tako znotraj katoliške Cerkve kot tudi z drugimi krščanskimi Cerkvami, s katerimi sodelujejo na karitativnem področju;
• pospeševati komunikacijo med katoliškimi in drugimi mednarodnimi civilnimi dobrodelnimi organizacijami;
• usklajevati globalne karitativne dejavnosti Katoliške Cerkve;
• voditi sklad Populorum progressio in Sklad Janeza Pavla II.

Predsednik Papeškega sveta »Cor Unum« je od leta 1995 kardinal Paul Josef Cordes.


Caritas Internationalis

Caritas Internationalis deluje znotraj Papeškega sveta »Cor Unum« in je mednarodno združenje katoliških karitativnih ustanov. Poslanstvo konfederacije izhaja iz evangelija in tisočletne tradicije Cerkve. Apostolska konstitucija Pastor bonus (1988) podrobneje določa njene naloge. Caritas Internationalis v več kot 200 državah deluje na področju razdeljevanja pomoči ljudem v stiskah, pripravlja razvojne programe ter deluje na socialnem področju. Njena članica je tudi Slovenska Karitas.