Pokrajina Kašmir je trenutno v izredno težkem obdobju svoje zgodovine. Območje je že desetletja ena izmed spornih točk med Indijo in Pakistanom, indijska vlada pa je prejšnji teden sklenila, da bo spremenila člen ustave, ki določa poseben status Kašmirja. Ta po novem ne bo imel več delne avtonomije, ampak bo sodil pod neposreden nadzor indijske zvezne vlade.

Po besedah msgr. Ivana Pereire, ki vodi škofijo Džamu-Šrinagar v Kašmirju, je treba zdaj »bolj kot kdajkoli prej znova začeti s konstruktivnim dialogom in tako preprečiti nov spor«. V pogovoru za vatikanski časnik L'Osservatore Romano je škof Pereira izrazil svojo zaskrbljenost in poziv odgovornim, da bi storili potrebno korake v trenutnih razmerah.

Škofija Džamu-Šrinagar: 70.000 vernikov, 70 duhovnikov

V škofiji Džamu-Šrinagar živi približno 70.000 vernikov, med njimi je okoli 70 škofijskih duhovnikov in redovnikov. Gre za edino področje v Indiji, kjer so muslimani v večini (68% izmed 14,5 milijonov prebivalcev). Katoličani na tem področju predstavljajo izrazito manjšino; največ jih je v mestu Džamu, medtem ko v mestih Šrinagar in Baramullah živi 50 oz. 30 katoliških družin.

Napet položaj, a ne za posredovanje OZN

Škof Pereira je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi zelo napetih razmer v Kašmirju. Sklepu indijske vlade o ukinitvi njegovega posebnega statusa so namreč sledili množični protesti, uvedba policijske ure, aretirali so najmanj 500 protestnikov, medtem ko so nekateri prebivalci zbežali. Poleg tega je povečano število vojakov, ki varujejo ulice in predvsem vasi ob t.i. »nadzorni liniji«, kakor se imenuje neuradna meja med indijskim in pakistanskim Kašmirjem. Kljub temu pa škof Pereira meni, da v tem trenutku posredovanje Organizacije združenih narodov ni potrebno ali primerno, saj gre v primeru Kašmirja že od vsega začetka za dvostransko vprašanje med Indijo in Pakistanom. Obe državi bi morali po njegovem prepričanju pokazati prizadevanje ter znova začeti dvostranske pogovore.

Najprej je potrebna vnovična vzpostavitev medsebojnega zaupanja

»Vendar pa je najprej treba znova vzpostaviti ozračje medsebojnega zaupanja, saj bo sicer vsak poskus zaman,« je nadaljeval škof in voditelje pozval, naj podajajo mirne izjave, da ne bi še bolj razvnemali čustev. Pri tem je navedel primer indijskega premierja Narendre Modija, ki je dejal, da se je indijska vlada odločila odvzeti poseben status Kašmirju zato, ker ga je Pakistan izkoristil za širjenje terorizma. To po škofovih besedah pomeni prilivanje olja na ogenj in je zelo škodljivo, modra pa se mu zdi poteza predsednika pakistanske vlade Imrana Khana, ki je dejal, da »vojaška rešitev ni izbira« ter tako za razrešitev vsakršnega spora dal absolutno prednost sredstvom diplomacije in politike.

Potrebno je prizadevanje obeh stvari

»Obe strani se morata zavedati, da morata posredovati in graditi mir, ki je največja dobrina za ljudstvo ter za vse človeštvo. Sredstva in načine za pospeševanje miru v družbi, v Indiji in Pakistanu, ki imata skupne kulturne korenine, je treba iskati skupaj s pripadniki vseh verstev. Vsi ljudje si namreč v svojem srcu želijo miru, saj je to najgloblje hrepenenje vsakega izmed nas. Vsi želimo občutiti sadove miru v svojem osebnem, družinskem in skupnostnem življenju, pa tudi v državi sámi. Mir je vir blagostanja in je torej cilj vsakega političnega dejanja. Mir je koristen za vse in je neprecenljiv zaklad,« je še poudaril škof Pereira.

Iskanje poti za dolgotrajen mir v Kašmirju

Prav tako je povabil k molitvi za to, da bi mogli preko »poti konstruktivnega dialoga ter obnovljenega ozračja in bratstva z ustvarjalnostjo iskati primerne poti in načine za dolgotrajen mir v Kašmirju. To je dragocen zaklad, ki ga moramo varovati za prihodnost naše mladine,« je sklenil kašmirski škof.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Vatican Media