Ko smo se v sedemdesetih letih s fičkom vozili proti morju, smo pri Postojni vedno malce strahoma pogledali proti Nanosu. Če je imel njegov vrh oblačno kapo, nas je verjetno čakal dež. Če je bil obsijan s soncem, pa so bili pred nami veseli in lepi počitniški dnevi. Nanos spada med najbolj znane slovenske gore. Vsak dan pelje mimo njega na tisoče avtomobilov, gneča pa je pogosta tudi na njegovih poteh. Največ planincev se do Vojkove koče pod 1262 metrov visoko Plešo (najvišji vrh Nanosa je sicer 1313 metrov visoki Suhi vrh) vzpne z Razdrtega. Zato je tamkajšnje veliko parkirišče ob lepih sobotah in nedeljah včasih kar premajhno za vse ljubitelje te slikovite gore. S parkirišča krenemo čez avtocesto. Takoj za mostom zavijemo v levo na makadam, z njega pa navkreber čez pašnik.

V gozdu postane pot kamnita in ožja, vendar se kmalu znova razširi. Po približno dvajsetih minutah prispemo do razpotja: lažja pot gre še naprej proti zahodu, mi pa prestopimo na težjo, ki krene bolj naravnost proti vrhu. Še vedno hodimo med drevjem. Steza se potegne proti zahodu in nazaj, ob njej se pokažejo prve skale. Ko lezemo čez eno od njih, primemo zlizano deblo. Kdo ve, koliko rok ga je že pobožalo. Tudi takih, ki morda že dolgo niso pobožale nič drugega. Ob jeklenici zlezemo okrog skalnatega roba in se zapodimo strmo navkreber. V naslednjih minutah si pri napredovanju še nekajkrat pomagamo z jeklenico, vendar skalovje ni sklenjeno in tako prepadno kot v visokogorju. Zato je ta vzpon na Nanos, ki ga vseeno ne smemo jemati preveč zlahka, zelo primeren za začetno navajanje na zahtevnejše planinske poti.

Po približno poldrugi uri hoje se zavihtimo čez rob. Skalovje ostane za nami, pobočje zdaj pokrivajo rjavkaste trave. Označena pot zavije v desno okrog vrha Pleše in se za visokima oddajnima stolpoma skrije med drevje, kjer stoji Vojkova koča. Pred njo počiva možica planincev, med katere se je pomešalo tudi precej kolesarjev. Nanos je približno dvanajst kilometrov dolga in šest kilometrov široka planota, polna jam, vrtač in drugih kraških pojavov. Njene razsežnosti se zavemo šele na robu, ki je od koče oddaljen le nekaj minut. V lepem vremenu vidimo z njega Snežnik, morje in Čaven, globoko pod našimi nogami pa je ozek prehod iz Vipavske doline v Pivško kotlino. Maja 1809 se je na tem prevalu vnela huda bitka med avstrijsko vojsko in Francozi, ki so prodirali z zahoda. Približno osem tisoč Francozov je že prvi dan zasedlo vrsto ključnih položajev, vendar so jih precej šibkejši slovenski brambovci potem zadrževali še tri dni. Tudi v mirnem času je bilo Razdrto pomembna obcestna postojanka. Vaščani so dobro zaslužili s priprego konj, ki so pomagali vleči težke vozove po strmih klancih. Lažja pot v Razdrto se dolgo drži roba planote skoraj do pol ure oddaljene cerkve sv. Hieronima. Ta cerkveni učitelj in prevajalec Svetega pisma goduje zadnji dan tega meseca, zato bo 21. septembra ob 12. uri pri njej zadnji letošnji romarski shod. Malo pred cerkvijo se znova spustimo čez rob, prečkamo strmo travnato pobočje in se skrijemo med drevje. Tam je pot sprva razbita, pozneje pa se položi in postane zelo prijetna. Kar hitro prispemo do Razdrtega. Veliko parkirišče je že precej prazno, vendar planinci kljub pozni uri še vedno prihajajo. Nanos očitno ni zanimiv samo v vseh letnih časih, ampak tudi v vseh delih dneva.



OSNOVNI PODATKI

Nanos (1262 m) Izhodišče: Razdrto.

Dostop: Primorsko avtocesto zapustimo na izvozu Razdrto, od koder nadaljujemo vožnjo do istoimenskega kraja. V bližini cerkve nas kažipot usmeri na veliko parkirišče.

Kratek opis poti: Z Razdrtega peljeta do Vojkove koče na Nanosu dve poti: težja in lažja. Po skupnem začetku krene prva navkreber čez skale, ki so na nekaterih krajih opremljene z jeklenico. Druga pa se potegne daleč na zahod, se pri cerkvi sv. Hieronima zavihti na planoto in ob njenem robu počasi vzpne do Vojkove koče. Obe poti sta odlično označeni. Težja spada med lažje zavarovane planinske poti pri nas, a vseeno zahteva nekaj pazljivosti.

Višinska razlika: 690 m. Dolžina vzpona: strma pot 1 uro in pol, položna pot 2 uri in pol.

Zemljevid: Nanos, 1 : 50.000 ali Notranjski kras, 1: 50.000.


NEDELJSKA MAŠA

V župnijski cerkvi sv. Štefana v Postojni je maša vsako nedeljo ob 8. in 10. uri.