Raduha, ki sega 2062 metrov visoko, velja za najvzhodnejši dvatisočak v Kamniško-Savinjskih Alpah. Nanjo vodi veliko poti, od preprostih do tistih zelo zahtevnih. Z vrha se obiskovalcu razprejo čudoviti razgledi, ki v lepem vremenu segajo vse do Triglava in visokih vrhov Avstrije. Od preostalih visokih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp je Raduha ločena z globoko dolino reke Savinje. S severne strani je videti kot mogočna, kamnita gora z zelo strmimi pobočji. Z južne strani pa je njen videz popolno nasprotje. Južna stran je precej položnejša, poraščena z iglavci, med katerimi prevladujejo macesni in v zgornjem delu nizko rušje, na vrhu pa jo pokrivajo travnata pobočja.

Najlažja pot na Raduho vodi od Koče na Loki mimo Snežne jame. FOTO: Mateja Mazgan Senegačnik

Ker je Raduha precej razpotegnjena, saj gre pravzaprav za pogorje, je na njenem grebenu poimenovanih več vrhov. Od severovzhoda proti jugozahodu se dvigajo razgledni vrhovi – od najnižjega Jelovca (1845 m) in srednjega Laneža (1925 m), do visoke Male Raduhe (2029 m) in najvišjega vrha Velika Raduha (2062 m). Na južnem pobočju, ki je zaradi sončne lege in lahkih poti med obiskovalci precej bolj priljubljeno, je več lepih planin – Arte, Javorje, Kal in Loka, zadnja je med vsemi najbolj znana. Na njej je planinska postojanka Koča na Loki.

S koroške strani

Poti na Raduho s koroške strani so zahtevnejše in daljše kakor iz južne, savinjske smeri. Že pogled na goro s koroške strani nam da vedeti, da previdnost ni odveč. Dostop do izhodišča je zanimiv, saj lahko med vožnjo na nekaj mestih uživamo v lepih razgledih. Nato se pripeljemo do kmetije Bukovnik, stoječe na 1327 metrih nadmorske višine, s čimer je najvišje ležeča kmetija. Že od tu se nam odstirajo izjemni razgledi. Ob jasnem vremenu vidimo vse do Triglava, strma stena Raduhe pa je kot na dlani. Tu so se ljudje od nekdaj preživljali s spravilom in predelavo lesa, kar je še vedno pomemben vir dohodka. Ker pa je ravno pri njih izhodišče za pohod na Raduho, so to svojo odlično lokacijo začeli tržiti tudi v turistične namene. Še kako prija, ko se vrnemo s pohoda in si pri njih privoščimo domačo pijačo in jedačo, pri tem pa še vedno lahko uživamo v razgledih.

Odstirajo se nam izjemni razgledi. Ob jasnem vremenu vidimo vse do Triglava.

Od kmetije Bukovnik nas smerokazi usmerijo v gozd. Sprva nam pot ne daje občutka, da se bomo povzpeli v visokogorje, saj je precej ravna, kar dolgo je tudi obdana z visokimi drevesi, večinoma smrekami. Ker je lepo označena, se ne moremo izgubiti ali zgrešiti smeri. Po približno pol ure hoje prispemo na lepo travnato pobočje, kjer stoji lesena koča, imenovana Koča na Grohotu. Gre za planinsko postojanko, v kateri je mogoče tudi prenočiti. Odprta je samo v toplejšem delu leta, ko je pohodnikov največ. Na pobočju stoji še ena koča, ki je v lasti Gorske reševalne službe Slovenije.

Tisti, ki se nočejo podati v visokogorje, si lahko privoščijo pohod do omenjene travnate planine, ki jim bo gotovo ostala v lepem spominu. Kdor se odloči za pohod na vrh, nekoliko naprej od koče izbira med dvema možnostma. Na voljo sta lahka označena pot, ki vodi čez tako imenovane Durce, in zelo zahtevna pot. Ta zahteva ustrezno opremo (čelado, samovarovalni komplet) in dovolj znanja za gibanje po takšnem terenu.

Pot je speljana tudi mimo planšarije. FOTO: Mateja Mazgan Senegačnik

S savinjske strani

Bolj obiskane poti na Raduho so tiste, ki vodijo nanjo z južne, savinjske strani. Razlogov za to je več – ker so lažje in krajše, ker je dostop do izhodišča za večino Slovencev krajši in lega bolj sončna, pa tudi zato, ker vodi mimo Snežne jame. V spomladanskem času te poti postanejo tudi prej kopne kot tiste na severni strani.

Iz Savinjske doline prispemo na lepa travnata pobočja oziroma gorske planine po skoraj 20 kilometrih vožnje v hrib. Od tod je več izhodišč za pot na vrh. Najkrajša pohodna pot nam vzame slabi dve uri časa. Prav ta, najkrajša pot, vodi tudi mimo Snežne jame. Do nje prispemo že po prvih desetih minutah hoje.

Vstopna točka v Snežno jamo leži sredi gozda. FOTO: Mateja Mazgan Senegačnik

Poleg omenjene je zelo priljubljena še pot od Planine Loke, saj je nedaleč od izhodišča prijetna planinska postojanka Koča na Loki. Tudi ta obratuje le v toplejšem delu leta in ponuja poleg hrane in pijače še prenočišča. Obe poti sta prijetni, lepi in ne posebej zahtevni. Na Raduho vodijo še druge poti, a so omenjene najbolj obiska vredne. Za tiste, ki si želijo res dolgih pohodov, obstajajo možnosti izhodišč prav v dolini, od koder se pot lahko podaljša za več ur.

Snežna jama

Leži na jugozahodnem pobočju Raduhe na višini približno 1550 metrov in je najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Popolnoma slučajno so vhod vanjo odkrili pastirji, ki so tu nekoč pasli živino. Pasli so jo tudi v mogočni udornici, na dnu katere je vhod v jamo. Udornico so uradno registrirali leta 1939, vhod v nadaljevanje jame pa so odkrili jamarji veliko pozneje, leta 1981. Že kmalu so videli, kakšne lepote so v njeni notranjosti in to želeli pokazati širši javnosti. Zato so jo ustrezno uredili, poskrbeli za varen dostop in ogled ter jo leta 1990 uradno odprli za javnost.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Svet in ljudje 4/2024. Revijo lahko kupite tukaj. Spremljajte nas tudi na Facebooku in Instagramu.