Dostop 

Pokljuška soteska leži nedaleč od Bleda. Na Bledu smo pozorni na smerokaz, ki nas usmeri v desno proti Pokljuki. Skozi vas Spodnje Gorje prispemo v Zgornje Gorje. Proti koncu vasi opazimo smerokaz v desno za Zgornjo Radovno in Mojstrano. Zavijemo na to cesto, a jo le nekaj metrov zatem zapustimo in zavijemo levo na precej ozko cesto. Tam je tudi prvi smerokaz za Pokljuško sotesko. Do parkirišča oziroma izhodišča nas loči le nekaj minut vožnje. Peljemo se skozi vasico Krnica, nato po makadamski cesti čez travnik, in ko prispemo v gozd, opazimo večji prostor, kjer lahko parkiramo. To je tudi izhodišče za pohod v sotesko.

Pot je speljana tudi po ponekod strmih pobočjih Pokljuke. FOTO: Mateja Mazgan Senegačnik

Pohod

Na izhodišču opazimo informacijsko tablo za Pokljuško sotesko. Podamo se po pohodni poti, ki sprva spominja na kolovoz, naravnost navzgor po čedalje ožji dolini. Na prvem razcepu lahko pokukamo levo v razpoko, kjer, če je bilo prej dovolj dežja, opazimo slap. Malo naprej prispemo do table s smerokazom, ki nas opozori na dve poti. Na levo, ki je krajša, in na daljšo desno. Če zavijemo desno, nas pot vodi skozi veliko skalno votlino, imenovano Pokljuška luknja. Od tod lahko nadaljujemo in sledimo oznakam, ki pa so ponekod nekoliko slabše vidne. Ves čas se držimo levo in prispemo nazaj v sotesko z druge strani. Tako naredimo krožno pot in pridemo v najzanimivejši predel Pokljuške soteske od zgoraj navzdol.

Če pa izberemo krajšo pot, zavijemo pri tabli, ki nas je opozorila na daljšo in krajšo pot, na levo. Tako gremo samo do najzanimivejšega dela Pokljuške soteske, torej mimo naravnega mostu in do sicer neprehodnega dela, kjer je urjena turistična pot z lepo speljano leseno galerijo. Ko se vzpnemo po lesenih podestih, prispemo v najožji del soteske, skozi katerega pridemo v njen zgornji del. Od tod se lahko vrnemo po isti poti ali pa gremo v nasprotni smeri od prej opisane daljše poti.

Naravni most, mimo katerega gremo. FOTO: Mateja Mazgan Senegačnik

Nastanek 

Pokljuška soteska je nastala, ko se je vodni tok med umikanjem ledenikov močno zajedel v apnenčasto kamnino. Ob koncu zadnje ledene dobe je iz talečega se Pokljuškega ledenika odtekajoča voda izkoristila tektonsko razpoko v trdem apnencu, ki jo je pozneje z erozijo in korozijo razširila ter tako oblikovala ozko in globoko skalno sotesko. Iz doline Radovne se je umaknil Radovenski ledenik, zaradi katerega se je soteska še poglobila. Ko je led na Pokljuki izginil, je Pokljuška soteska izgubila hidrološko funkcijo. Zdaj skoznjo le občasno teče hudourniška voda in takrat nastane v stranski dolini celo slap. Gre za ozko dolino, do katere prispemo le v nekaj korakih od glavne pohodne poti. Že sama zgodovina nastanka soteske je zanimiva in ni čudno, da je del Slovenske geološke poti. V soteski lahko še vedno opazimo fosilne ostanke.

 Že sama zgodovina nastanka soteske je zanimiva in ni čudno, da je del Slovenske geološke poti.

Zanimivosti 

Pokljuška soteska je polna najrazličnejših kraških oblik, zato lahko ob obisku občudujemo naravne mostove, previsne stene in votline. Najbolj znana je Pokljuška luknja, ki ima dva vhoda in še tri naravna okna. Tam naj bi se pred begom v Nemčijo skrival tudi Primož Trubar. 

Najožji del soteske je širok le kakšen meter. FOTO: Mateja Mazgan Senegačnik

Širina soteske je na nekaterih delih le nekaj metrov, drugod pa se močno razširi in ponuja prostora za celo igrišče. Najožji del je tako ozek, da lahko gremo po lepo speljani poti le drug za drugim. Pri tem imamo občutek, kot da gremo skozi jamo, in ne skozi sotesko. V najožjem delu so speljane tudi zanimive stopnice, ki se na eni strani stikajo z lesenim podestom na mogočni steni, ki je poleg stopnic edina možnost, da pridemo skoznjo. Temu delu domačini pravijo galerija. Postavili so jo že leta 1930 in jo od takrat redno obnavljajo in vzdržujejo. Poimenovali so jo po princu Andreju.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Svet in ljudje 3/2024. Revijo lahko kupite tukaj. Spremljajte nas tudi na Facebooku in Instagramu.