Ob koncu poletja je kolesarjenje po njej še zelo prijetno. Dnevi so razmeroma dolgi in topli, do 29. septembra pa se lahko ob sobotah in nedeljah peljemo tudi s štrekna busom. 

Ob koncu poletja je kolesarjenje po njej še zelo prijetno. Dnevi so razmeroma dolgi in topli, do 29. septembra pa se lahko ob sobotah in nedeljah peljemo tudi s štrekna busom. FOTO: Andrej Praznik 

Po drugi svetovni vojni so pri nas ukinili vrsto lokalnih železniških prog. Med njimi je bila tudi proga Velenje–Dravograd, ki so jo odprli konec leta 1899. Vlaki so po njej vozili s hitrostjo do 45 kilometrov na uro, tako da so potniki iz Velenja v Dravograd prispeli v uri in tri četrt. Po drugi svetovni vojni je proga izgubila boj s cestnim prometom. Leta 1968 je po njej peljal zadnji potniški vlak, naslednjo pomlad so ukinili še tovorni promet. Poleti leta 1970 so začeli odstranjevati tire.

Pogled na del Dravograda ob sotočju Drave in Meže. FOTO: Andrej Praznik 

Traso nekdanje železnice med Gornjim Doličem in Otiškim Vrhom so že v letih od 2007 do 2013 preuredili v kolesarsko pot, ki smo jo opisali tudi v Družini. Letos pa so odprli še del med Velenjem in Gornjim Doličem. Tu je bila železnica stisnjena v ozko sotesko, zato je bila tudi ureditev kolesarske poti zahtevna. Kolesarska pot Štrekna je zdaj dolga 35 kilometrov.

Labodja družina na Dravograjskem jezeru. FOTO: Andrej Praznik 

Iz Velenja krenemo ob Paki za poslovnimi prostori podjetij do odcepa za Lopatnik, kjer zavijemo čez most proti prvemu počivališču. Na njem je poleg klopi tudi tabla s kratko predstavitvijo nekdanje železniške proge. Za odcepom proti Paškemu Kozjaku prispemo do nadvoza čez cesto Velenje–Mislinja in predora Paka 1. Graditelji železnice so morali v soteski Pake, po kateri je od leta 1829 peljala deželna cesta, zgraditi pet predorov – tri pred Gornjim Doličem in dva pred Mislinjo. 

Najdaljši je predor Huda luknja, ki je dolg 421 metrov. FOTO: Andrej Praznik 

Skupno so bili dolgi 856 metrov, najdaljši je meril 421 metrov. Skozi vse gre zdaj kolesarska pot, za katero so lani zgradili še šesti predor, 105 metrov dolgi Legi kamen. Predori so osvetljeni, vendar svetilka vseeno ne bo odveč. Z njo lahko posvetimo tudi v vhodni del podzemne jame (na sliki v spodnji križanki), ki se imenuje enako kot soteska, po kateri vozimo.

Pred predorom je vhod v podzemno jamo. FOTO: Andrej Praznik 

Za najdaljšim predorom prispemo do Gornjega Doliča, kjer stoji dobrih sto metrov dolg železniški viadukt z osmimi loki. Smo na najbolj strmem odseku poti, ki nas hitro pripelje v Mislinjo. 

Na zgornjem koncu vasi Gornji Dolič peljemo čez dobrih sto metrov dolg viadukt. FOTO: Andrej Praznik 

Tu se kolesarska pot obrne navzdol proti Slovenj Gradcu, kjer si ogledamo srednjeveško mestno jedro z župnijsko cerkvijo sv. Elizabete Ogrske in rojstno hišo skladatelja Huga Wolfa. 

Rojstna hiša Huga Wolfa v Slovenj Gradcu. FOTO: Andrej Praznik

Čez dobrih deset kilometrov pa se pred nami že pokaže Dravograd, ki leži na stičišču Dravske, Mislinjske in Mežiške doline. 

Zadnji predor pred Mislinjo. FOTO: Andrej Praznik 

V središču naselja pod nekdanjim gradom se ustavimo ob podružnični cerkvi sv. Vida in župnijski cerkvi sv. Janeza Evangelista. 

Cerkev sv. Vida v Dravogradu. FOTO: Andrej Praznik 

Potem se mimo pokopališča spustimo do Dravograjskega jezera.  

Med Mislinjo in Slovenj Gradcem se pot rahlo spušča. FOTO: Andrej Praznik 

Ob pogledu na zeleno vodno gladino in devetčlansko labodjo družino si naberemo moči za vožnjo nazaj. Hkrati pa izvemo, da je bil v bližini odkrit mineral dravit, ki ga je najditelj Gustav Tschermak leta 1883 poimenoval po reki Dravi. 

Izhodišče: Velenje.

Pot: Iz središča Velenja gremo vzporedno z glavno cesto proti Slovenj Gradcu do semaforiziranega križišča, kjer se začne kolesarska pot Štrekna. Po njej se najprej odpeljemo do Gornjega Doliča, od tam pa skozi Mislinjo in Slovenj Gradec do Dravograda. Od Velenja do Mislinje vozimo navkreber (vzpona je 180 metrov), od tam do Dravograda pa navzdol (spusta je 250 metrov). Ob kolesarski poti je več počivališč, na nekaj krajih se lahko odžejamo tudi z vodo. 

Ob poti je več urejenih počivališč. FOTO: Andrej Praznik 

Pri prečkanju mostu v Šentjanžu in na krožišču pred Dravogradom se kolesarska pot pridruži cesti, zato je potrebna previdnost. Vrnemo se po isti poti. Ob sobotah in nedeljah do 29. septembra vozi med Velenjem in Dravogradom štrekna bus, ki ima prikolico za kolesa.

Zadnji del poti pred Dravogradom. FOTO: Andrej Praznik 

Dolžina: 35 kilometrov.

Več podatkov: spletna stran strekna.si.

Nedeljska maša: V župnijski cerkvi sv. Martina v Velenju je maša vsako nedeljo ob 7.30 in ob 10. uri.