Cimprovka leži približno poltretji kilometer jugovzhodno od Porezna, najvišje gore na Cerkljanskem. Pod njo so raztreseni travniki in samotne domačije, ki spadajo v naselji Davča in Gorenji Novaki. 

Cimprovka. FOTO: Andrej Praznik

Med vožnjo se ob pogledu na slikovito pokrajino zlahka zasanjamo, ko stopimo na parkirišču na Raspet iz avta, pa smo hipoma budni. 

Na Raspet, izhodišče poti na Kopo. FOTO: Andrej Praznik

Čez cesto se namreč zvija blizu dva metra dolg gož. Ko se mu približamo, zasika in preteče dvigne glavo, potem začne znova hitro vijugati, da bi se čim prej skril v zelenje. Navadni gož spada med naše največje kače. Hrani se z manjšimi sesalci, kuščarji in ptiči. Dobro pleza in – kar je najpomembnejše – ni strupen.

Gož. FOTO: Andrej Praznik

S parkirišča na Raspet vzhodno od Cimprovke, kjer stoji tabla sprehajalne poti na Kopo, krenemo čez travnik proti gozdu. S pašnika nas zvedavo opazuje skupina krav, mi pa gledamo skupino hiš pred nami, nad katerimi se že razločno kaže Kopa. 

Pot je označena s podobo novaške smučke. FOTO: Andrej Praznik

V gozdu se pot požene navkreber, potem se bolj položno presuka na severno stran Cimprovke. Ko se drevje razmakne, se pred nami razgrne barvit travnik z zlaticami, ranjaki, rožnatimi gadnjaki, arnikami, deteljo in mnogimi drugimi rastlinami. Poleg cvetja nas pritegne tudi razgled na Porezen in Triglav.

Večinoma hodimo po gozdu. FOTO: Andrej Praznik

S travnika se vzpnemo na gozdnat greben, po katerem v nekaj minutah prispemo do kažipotov. Od njih gremo le še malo navzdol in navzgor in že smo na Kopi. 

Travnik pred vršnim grebenom. FOTO: Andrej Praznik

Rožnati gadnjak. FOTO: Andrej Praznik

Kopa. FOTO: Andrej Praznik

Skalnat pomol je po pričakovanjih zelo razgleden. Na jugozahodu je globoko pod nami Cerkno, nad njim vidimo v ozadju Šebrelje s cerkvijo sv. Ivana. Na jugu se dvigata Škofje in Bevkov vrh, malce bolj vzhodno je Ermanovec. Na vzhodu pa oblaki že ovijajo vrh Blegoša. Med razgledovanjem ne smemo pozabiti, da je pod nami globok prepad. Še posebej previdni moramo biti, če so z nami otroci.

Z vrha lepo vidimo Cerkno in nepregledno množico vzpetin. FOTO: Andrej Praznik

Izlet na Kopo je zaradi kratkosti kot nalašč za muhaste poznopomladanske dni, v katerih se že zgodaj popoldne skuhajo prve nevihte. Združimo ga lahko z ogledom Davških slapov, ki so od začetka poti na Kopo v zračni črti oddaljeni le poldrugi kilometer. S križišča, kjer smo pustili avto, se odpeljemo na sever do potoka Davča. Tam zavijemo levo in nadaljujemo do konca doline – dokler nam poti ne zapre voda. Najprej se čez dva mostička sprehodimo do približno 150 metrov oddaljenega spodnjega slapu. Potem se po cesti mimo kamnoloma vzpnemo še do srednjega in zgornjega slapu, ki si ju lahko ogledamo z nekaj deset metrov oddaljenega razgledišča.

Davški slapovi: spodnji slap. FOTO: Andrej Praznik

Izhodišče: na Raspet (na meji med Gorenjimi Novaki in Davčo)

Dostop: Iz Škofje Loke gremo po Poljanski dolini do Hotavelj, od koder se skozi Kopačnico in Leskovico vzpnemo do parkirišča Počivalo pod smučiščem Cerkno. Za njim zavijemo navkreber proti Davči, na naslednjem parkirišču (do njega se lahko pripeljemo tudi skozi Železnike in Davčo) pa levo proti dobra dva kilometra oddaljenemu križišču, kjer pustimo avto.

Srednji slap. FOTO: Andrej Praznik

Kratek opis poti: Po širokih gozdnih poteh in čez travnik se vzpnemo na greben Cimprovke. Od tam se hitro spustimo na skalnato Kopo. Pot je lahka. Ob njej so lesene oznake s podobo novaške smučke. Na vrhu je zaradi prepadnega roba potrebna previdnost.

Dolžina vzpona: ena ura.

Zgornji slap. FOTO: Andrej Praznik

Višinska razlika: približno 300 metrov.

Davški slapovi: S parkirišča na Raspet se po asfaltni cesti odpeljemo na sever v dolino potoka Davča. Tam zavijemo v levo in nadaljujemo do konca doline.

Zemljevid: Škofjeloško, Cerkljansko in Idrijsko hribovje, 1: 50.000.

Nedeljska maša: V župnijski cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki je maša vsako nedeljo ob 7., 8. in 10. uri.

Reportaža je objavljena v tedniku Družina (24/2024).