Namig za izlet: Kičer [POTEPUH]
Namig za izlet: Kičer [POTEPUH]
Kostanjevica na Krki, ki je imela na začetku letošnjega leta 698 prebivalcev, je edino slovensko mesto na otoku. Ta je nastal v srednjem veku, ko so prerezali okljuk reke Krke. Zgodovinski viri Kostanjevico že leta 1252 omenjajo kot mesto. Blagostanje v njem se je končalo s turškimi vpadi, veliko škode in preglavic pa so prebivalcem povzročili tudi uskoki, požari, kuga in poplave. Najstarejša stavba na otoku je župnijska cerkev sv. Jakoba, najstarejši posvetni objekt pa je ministerialni dvorec Spanheimov iz 15. stoletja.
Tudi okolica Kostanjevice je polna zanimivosti. Severno od mesta se razprostira Krakovski gozd, ki je največji nižinski poplavni gozd pri nas. Vanj je pogosto zahajal izumitelj ladijskega vijaka Josef Ressel, ko je kot gozdar služboval v Pleterjah. Na drugi strani Kostanjevice je koroški vojvoda Bernard Spanheimski leta 1234 ustanovil cistercijanski samostan. Avstrijski vladar Jožef II. ga je leta 1786 razpustil, od leta 1974 pa v njem domuje Galerija Božidar Jakac. Poldrugi kilometer vzhodno od nje je narasla voda leta 1937 odprla vhod v Kostanjeviško jamo. Dolga je dobra dva kilometra, za turistične oglede pa je urejenih 210 metrov poti do Kapniške dvorane.
Na parkirišču pred jamo se začne označena pot na Kičer. Tik preden stopimo na most čez potok Studena, zaslišimo v gozdu nenavaden šum. Nekaj trenutkov pozneje pridirja iz njega lisica in za njo še pes. Ta se kmalu naveliča zasledovanja in zvitorepka jo srečno odkuri novim dogodivščinam naproti. Nas pa kažipot ob mostu usmeri mimo jamarskega doma v gozd.
Čeprav piše, da je do Kičerja dve uri, bomo hodili precej manj. Z listjem posuta pot nas najprej pripelje v vas Dolšce (103 prebivalci).
Po asfaltni cesti gremo do dobrega pol kilometra oddaljenega križišča, nato se po zložni gozdni poti vzpnemo do označenega razpotja. Leva pot pelje do križa na Kičerju, desna gre do lovskega bivaka, mi pa bomo prehodili še povezavo med njima in tako naredili krog.
Okrog križa na Kičerju se je zaraslo grmičevje in drevje, zato je pogled na okoliško pokrajino omejen.
S pomočjo stare fotografije, ki je pritrjena nedaleč od gugalne in navadne klopi, pa se lahko brez težav zazremo v devetdeset let oddaljeno preteklost, ko so postavili prvotni križ.
»Na belo nedeljo se je pomikala dolga procesija med molitvijo in petjem iz župne cerkve skozi Oštrc na Kičer, kamor je prišla po poldrugourni hoji. Gori se je vršila ob navzočnosti velike množice slovesna blagoslovitev križa, ki nam bo odslej vsak dan klical v spomin delo božjega odrešenja in ljubljanski evharistični kongres,« so 1. maja 1935 zapisali v časniku Slovenec.
Kičer (557 m)
Izhodišče: parkirišče pred Kostanjeviško jamo.
Dostop: Dolenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Dobruška vas ali Smednik, od koder nadaljujemo vožnjo do Kostanjevice na Krki. Tam sledimo rjavim kažipotom za Kostanjeviško jamo.
Kratek opis poti: S parkirišča se vzpnemo v vas Dolšce, gremo dobrega pol kilometra po asfaltu, nato znova zavijemo v gozd in se vzpnemo do križa na Kičerju. Od njega lahko nadaljujemo do dvajset minut oddaljenega lovskega bivaka, se vrnemo do razpotja pod Kičerjem in se po poti vzpona spustimo v dolino. Pot je označena s planinskimi markacijami in kažipoti. Ker je lahka in kratka, je primerna tudi za družinski izlet z manjšimi otroki.
Dolžina vzpona: 1 ura in 15 minut. Krožno pot pa prehodimo v dveh urah in pol.
Višinska razlika: 400 metrov.
Zemljevid: Kolesarske in pohodniške poti, Novo mesto in okolica, 1:50.000 ter prikaz planinskih poti na www.pzs.si
Maša: V župnijski cerkvi apostola Jakoba starejšega v Kostanjevici na Krki je maša vsako nedeljo ob 7. uri in ob 9.30.