Pod imenom Jezersko imamo pravzaprav lahko v mislih naselji Zgornje ali Spodnje Jezersko, občino s tem imenom ali pa dolino oz. kotlino Jezersko, zaključeno naravnogeografsko enoto, včasih pa tudi prelaz Jezerski vrh. Če vzamemo, da je to naravnogeografska enota, leži severni del Jezerskega ob meji z Avstrijo, s katero je povezano s 1218 metrov visokim cestnim prelazom Jezerski vrh. V južnem delu se dolina zoži in začne se Kokra, najdaljša vas v Sloveniji, ki je razvlečena ob istoimenski reki. Središče občine Jezersko je v Zgornjem Jezerskem, ki leži skoraj 900 metrov visoko.

Ledeniška dolina, odrezana od sveta

Dolino je skozi dolgo obdobje postopoma izoblikoval mogočen ledenik, ki naj bi dokončno izginil pred okrog deset tisoči leti. Ker so tla razmeroma neprepustna, je bila dolina nekoč zalita z velikim ledeniškim jezerom. Po tem naj bi kraj dobil ime »Pr' jezer« in se kasneje preimenoval v Jezersko. Jezero naj bi odteklo leta 1348, ko je izjemno močan potres prizadel tudi te kraje. Takrat je bila dolina najverjetneje dobesedno odrezana od sveta. Tudi danes, ko skoznjo vodi cesta proti Avstriji, pogosto daje občutek, da je tam nekje daleč proč, odmaknjena in odrezana od preostale Slovenije. A do nje je iz Ljubljane le uro vožnje. Iz mesta, pozimi pogosto zavitega v meglo, ste v kratkem času v osrčju neokrnjene narave. 

Ker so tla razmeroma neprepustna, je bila dolina nekoč zalita z velikim ledeniškim jezerom. Po tem naj bi kraj dobil ime »Pr' jezer« in se kasneje preimenoval v Jezersko.

Ta odmaknjenost je tudi prednost in ne le slabost, narava na Jezerskem pa je pravi balzam za dušo in telo. Zato mnogi pravijo Jezerskemu kar »raj«. Ta je čudovit v vseh letnih časih. Spomladi navdušujejo cvetoči travniki z belimi vrhovi v ozadju, poleti pašnike napolnijo črede ovac, konjev in goveda, gore v ozadju pa izgubijo belo prevleko. Jesen ponovno preseneti, saj se gozdovi obarvajo v prekrasne barve, gore pa spet dobivajo belo prevleko, ki se pozimi raztegne čez vso dolino in ji ponovno nadene drugačen, a vsakič lep okras.

Če nisi športnik, si lovec

Jezerjani so močno povezani s športom. Narava tu res nudi veliko možnosti za razne športne aktivnosti, ki privabljajo mnoge obiskovalce. Ti si lahko za oddih privoščijo sprehod po dolini, si jo ogledajo s hrbta konja ali pa si izberejo kakšno športno aktivnost. Okoli in okoli doline se razprostirajo razgledni vrhovi, ki vabijo pohodnike, plezalce, turne smučarje in padalce, da se povzpnejo nanje, od koder se razprostirajo izjemni razgledi. Lahko se pozabavate tudi v gorniškem doživljajskem parku, se pomerite v paintballu, lokostrelstvu, tenisu in še čem.

Jezersko je izredno priljubljeno tudi med kolesarji in motoristi, ki se pogosto podajajo na ture preko prelaza Jezerski vrh. V zimskem času je Jezersko poleg turnih smuk in lednega plezanja tudi raj za tek na smučeh, sankanje, drsanje na Planšarskem jezeru in celo zimsko plavanje. Glede na tamkajšnjo naravo je razumljivo, da so mnogi domačini lovci. Zato se Jezerjani radi pošalijo, da če nisi športnik, si pa lovec. Ali pa oboje.

Planšarsko jezero nudi priložnost za rekreacijo poleti in pozimi. FOTO: Mateja Mazgan Senegačnik 

Gorenjci ali Korošci?

Domačini so preprosti ljudje, ki živijo v sožitju z naravo. Veljajo za precej trmaste, vsekakor so trmo skozi zgodovino, ko so se morali tudi zaradi hudih zim boriti za preživetje, še kako potrebovali. Danes jim ta lastnost pride prav pri športu – med Jezerjani je veliko odličnih športnikov. Eden od njih je bil Davo Karničar, smučar in alpinist, ki je leta 2000 kot prvi Zemljan smučal z vrha Everesta. Domačini so na ta in druge uspehe pokojnega rojaka, ki se je pred nekaj leti smrtno ponesrečil pri delu v gozdu, z razlogom ponosni. Povejmo, da je bil tudi Karničar oboje – športnik in lovec. Sicer pa se imajo Jezerjani že od nekdaj za Korošce in ne za Gorenjce, med katere bi jih nepoznavalec narečij uvrstil. So pa Jezerjani tudi veliki lokalni patrioti, zagledani v svojo naravo in še zlasti hribe, ki jih obdajajo.

Naravne lepote Jezerskega

Že sami gozdovi, travniki in pogled na gore so za mnoge dovolj, da se podajo na Jezersko. Tam se nahaja tudi že omenjeno Planšarsko jezero, ob katerem je lokal, lahko se podamo do slapu Čedca ali do lehnjakotvornega izvira na Spodnjem Jezerskem. Kar se tiče vode, omenimo še izvir mineralne vode Jezerska slatina, ki ga imenujejo tudi Ankov izvir. Mnogi jo redno pijejo, saj verjamejo v njeno zdravilno moč. Tu so še izvir Kokre in Jezernice, Ankova slapova ter še zadnji ostanki ledenika pod Skuto, ki je s 2532 metri najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp.

Na Jezerskem je možnosti za miren oddih ali športna doživetja res veliko in mnogi obiskovalci to znajo ceniti, zato se tja z veseljem vračajo.

Med drevesi izstopajo vaške lipe, jesenovi drevoredi ter Makekova tisa, ki so jo posadili še v času turških vpadov pred več kot 500 leti. Mnoge spomladi privabljajo tudi pisani travniki, prekriti s cvetovi rož, med katerimi poznavalci hitro najdejo zdravilne.

Tudi ljubitelji kulture lahko pridejo na svoj račun ter si ogledajo muzej Jenkove kasarne, ki ni vojašnica, kot bi sklepali po imenu, ampak velika stavba pri Jenkovi kmetiji. Pred več kot 500 leti so jo postavili kot prenočišče za potujoče trgovce, ki so tod potovali med Kranjsko in Koroško. Lakoto po lokalni zgodovini in kulturi potešijo tudi partizanska bolnica Krtina, obcestna deželna kamna v zaselku Spodnje Fužine, Galerija Zadnikar v Zgornjem Jezerskem. Nikakor pa ne smemo izpustiti najbolj pristne domačije, Šenkove domačije, ki je nastala menda že v 14. stoletju. Na Jezerskem je možnosti za miren oddih ali športna doživetja res veliko in mnogi obiskovalci to znajo ceniti, zato se tja z veseljem vračajo.

Članek je bil objavljen v reviji Svet in ljudje 2/2023. Revijo lahko kupite tukaj. Spremljajte nas tudi na Facebooku.