Ljutomer, ki je imel v začetku letošnjega leta 3.256 prebivalcev, leži na stičišču Murskega polja in Slovenskih goric. Listine ga prvič omenjajo v 13. stoletju, leta 1927 pa je postal mesto. Leta 1868 so v njem pripravili prvi slovenski tabor – narodnopolitično zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog sedem tisoč ljudi. Ljutomer je znan tudi po konjih. Leta 1875 so v njem ustanovili prvo konjeniško dirkalno društvo na Slovenskem.

Kip filmskega pionirja Karola Grossmanna na Glavnem trgu v Ljutomeru. FOTO: Andrej Praznik

Kolesarski izlet po krožni Grossmannovi poti začnemo na Glavnem trgu v Ljutomeru. Od doprsnega kipa Karola Grossmanna (1864–1929) se zapeljemo do župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika. Pred njo sta kapela sv. Florijana in kip jezikoslovca Franca Miklošiča, zanimiva pa je tudi bližnja stavba, v kateri so leta 1958 odprli prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji.

Glavni trg. FOTO: Andrej Praznik

Od cerkve nadaljujemo na zahod skozi Cezanjevce in Branoslavce do Gajševskega jezera.

Župnijska cerkev Janeza Krstnika v Ljutomeru, pred njo je kip jezikoslovca Franca Miklošiča. FOTO: Andrej Praznik

Nastalo je leta 1973 z izgradnjo nasipa, s katerim so zajezili Ščavnico in tako preprečili poplave. Če imamo kolo, ki se ne boji makadama, se lahko na zahodno stran jezera zapeljemo po nasipu. Na rahlo nakodrani gladini počivajo labodi. Med njimi štrli iz vode veja, na kateri ždi kormoran.

Na gladini počivajo labodi. FOTO: Andrej Praznik

Od jezera se vzpnemo v Gajševce, zavijemo na križišču desno proti vasi Precetinci, se mimo kapele spustimo do glavne ceste in krenemo navkreber proti Mali Nedelji. Tam je ob cerkvi Svete Trojice spomenik duhovniku in narodnemu buditelju Antonu Kremplu.

Župnijska cerkev Svete Trojice pri Mali Nedelji. FOTO: Andrej Praznik

Skozi krožišče in Moravce v Slovenskih goricah nadaljujemo do Gomile. Na tej najvišji vzpetini vzhodnega dela Slovenskih goric stoji 18 metrov visok kovinski razgledni stolp. Nanj peljejo strme stopnice, vendar je trud poplačan z imenitnim razgledom.

Razgledni stolp na Gomili. FOTO: Andrej Praznik

Ker je Grossmannova pot že kilometer pred Gomilo zavila na vzhod proti Biotermam, moramo nekoliko nazaj. Če je pot skozi gradbišče zaprta, se vrnemo do krožišča pri Mali Nedelji, sicer pa se hitro spustimo v dolino.

Pogled z razgledne ploščadi proti vzhodu. FOTO: Andrej Praznik

Iz vasi Radoslavci in Vogričevci se po mestoma grobem makadamu vzpnemo do krajevne table Vidanovci–Zg. Kamenščak.

Makadamski odsek pred krajevno tablo Vidanovci - Zg. Kamenščak. FOTO: Andrej Praznik

Od nje nadaljujemo v vas Stara Cesta, kjer vidimo več mlak in zanimivo znamenje sv. Petra.

Znamenje sv. Petra v vasi Stara Cesta. FOTO: Andrej Praznik

Mimo gasilskega doma se spustimo v vas Mekotnjak. Pod njo je ruski studenec, ki so ga uredili med gradnjo železniške proge Ormož–Ljutomer. Konec novembra bo minilo sto let, odkar je po njej zasopihal prvi vlak. Mi pa smo že skoraj opravili s sopihanjem. Pred nami je le še klanec do glavne ceste, ki se potem hitro spusti v Ljutomer.

Ruski studenec. FOTO: Andrej Praznik

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (28/2024).