Čeprav v tem času zadostimo nedeljski maši z udeležbo pri maši med tednom, moramo vedeti, da je nedeljsko bogoslužje s svojo izžarevajočo močjo za vse udeležence klic k spreobrnjenju in razlog upanja. FOTO: Tatjana Splichal



VPRAŠANJE BRALKE JULIJANE:

Ali lahko z udeležbo pri maši med tednom nadomestimo nedeljsko mašo? Hvala za vaš odgovor. Julijana

ODGOVOR ŠKOFA METODA PIRIHA:

Spoštovana ga. Julijana!

Že odkar se je pri nas pojavil koronavirus, od polovice marca naprej, zapovedi udeležbe pri nedeljski maši ni bilo mogoče vedno izpolniti. Marsikje tudi sedaj ne morejo ob nedeljah vsi ljudje v cerkev zaradi upoštevanja varnostnih in zdravstvenih predpisov. Da bi se verniki ne odvadili hoditi k maši, duhovniki spodbujajo ljudi, naj pridejo k maši med tednom.

»V nedeljo in na druge zapovedane praznike so verniki dolžni udeležiti se maše.« »Zapovedi udeležiti se maše zadosti, kdor je navzoč pri maši na sam praznični dan ali zvečer prejšnjega dne« (ZCP, kan. 1247 in kan. 1248 par. 1).

Zlasti v času epidemije se pogosto najdejo razlogi, ki nam onemogočajo udeležbo pri nedeljski evharistiji. Zato je Slovenska škofovska konferenca 4. maja 2020 odločila naslednje: »Škofje ordinariji s tem odlokom do preklica dovoljujejo, da verniki dolžnost nedeljske maše izpolnijo tako, da se udeležijo maše enkrat v tednu, na katerikoli dan. Bolniki in ostareli, ki ne morejo v cerkev, ter drugi zdravstveno ogroženi naj mašo spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo ter darujejo Bogu svoje molitve in trpljenje« (prim. ZCP, kan. 1248, par. 2).


Bralki odgovarja upokojeni koprski škof msgr. mag. Metod Pirih. FOTO: Tatjana Splichal


Kljub temu, da v tem času zadostimo nedeljski maši z udeležbo pri maši med tednom, moramo vedeti, da je nedeljsko bogoslužje s svojo izžarevajočo močjo za vse udeležence in tudi za neverujoče klic k spreobrnjenju in razlog upanja, kot Božje delo pa prinaša blagoslov človeškemu delu.

Papež Benedikt XVI. pravi: »Božji Sin, ki je meso postal, je tako mogel postati Kruh in s tem hrana svojemu ljudstvu, nam, ki smo na tej zemlji popotniki proti nebeški obljubljeni deželi. Potrebujemo ta Kruh za srečanje z napori in utrujenostjo potovanja. Nedelja, Gospodov dan, je prava priložnost, da zajamemo moči iz njega, ki je Gospod življenja. Nedeljska zapoved torej ni od zunaj ukazana zapoved, teža na naših ramah. Nasprotno: prisostvovati nedeljskemu obhajanju maše, hraniti se z evharističnim kruhom, izkusiti skupnost bratov in sester v Kristusu je za kristjana nuja, radost, v njej kristjan najde potrebno moč za pot, ki jo mora vsak teden prehoditi« (homilija 29. 5. 2005 v Bariju ob zaključku narodnega evharističnega kongresa).

Poleg tega je nedelja, prvi dan v tednu, dan vstajenja in prvi dan stvarjenja. Papež Benedikt nas spodbuja, »naj ponovno odkrijemo radost nedelje. S ponosom moramo ponovno odkriti izredno možnost, da smemo prisostvovati evharistiji, ki je zakrament prenovljenega sveta.«

»Nedelja je prvi in glavni praznični dan, ki ga je treba pobožnosti vernikov oznanjati ter vneto priporočati« (B št. 106).
_ _ _

*Prispevek je bil objavljen v tiskani Družini (41/2020).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*