Spomnim se dogodka, o katerem mi je pripovedovala učiteljica naših otrok. Takrat je najmlajša hči začela hoditi v šolo. Pri kosilu se ji je zgodila nesreča. Vse, kar je imela na pladnju, ji je padlo na tla in packarija je bila velika. Učiteljica je povedala, da so se v trenutku okoli nje pojavili vsi trije bratje in ji pomagali pospraviti. Čeprav jih prej ni nikjer opazila, so oni opazili stisko svoje najmlajše sestrice in ji priskočili na pomoč.

Vesela sem bila te zgodbe in hvaležna učiteljici, da je v dogodku opazila globlji pomen. Videla je, kako v času preizkušnje deluje družina.

Mnogi se še spominjamo, kako smo pred leti gradili hiše. Vse smo delali ob pomoči sosedov, prijateljev in sorodnikov, kar je menda zdaj uradno prepovedano. Prepričana pa sem, da nam nihče ne more prepovedati, da bi drug drugemu pomagali graditi odnose, za katere je vredno živeti in jih prenašati naprej. Kako hitro vsak od nas potrebuje takšno pomoč! V času epidemije smo to mnogi izku...