Samostalnik »naklonjenost, usluga, milost« (hebr. ḥēn; gr. kháris) se nanaša na aktualna dejanja in izraze pozornosti, posvetitve in se razlikuje od trajnosti v »zvestobi, dobroti, usmiljenju« (hebr. ḥeseḏ; gr. éleos). Naklonjenost je navadno vezana na oči, zato je pomembno najti ali prejeti naklonjenost v očeh nadrejenega; pa naj bo to Boga (1 Mz 6,8), tujega vladarja (1 Mz 39,4) ali judovskega kralja (1 Sam 16,22) ali skupine tujega naroda (2 Mz 3,21) ali izraelskega ljudstva (Apd 2,47). Naklonjenost, ki pomeni ljubkost (Ps 45,2), se izkazuje s konkretnim gostoljubjem (1 Sam 25,8), zaznamuje prijateljstvo (1 Sam 20,3), napoveduje rojstvo (1 Sam 1,18) in ohranja življenja (Rut 4,2). Naklonjenost se spleta z držo zvestobe in usmiljenja (Mdr 3,9: gr. kháris, éleos) in obenem zaznamuje čiste in ponižne duše, kot je Marijina (Lk 1,30), saj se le tako lahko zrcali resnica Boga (Jn 1,14), njeg...