»Največja revščina je pomanjkanje ljubezni«
»Največja revščina je pomanjkanje ljubezni«
Papež Benedikt XVI. je minuli petek sprejel poverilna pisma petih novih veleposlanikov pri Svetem sedežu. novi veleposlaniki prihajajo iz Etiopije, Malezije, Armenije, z Irske in s Fidžija.
V svojem nagovoru veleposlanikom je sveti oče poudaril, da nas globalizacija sicer zbližuje, vendar nas tudi vabi k večji pozornosti do tistih, ki trpijo. Papež se je ustavil ob težavah, ki jih v mnogih državah povzroča revščina preteklosti in sedanjosti. Mednarodno skupnost je povabil, naj se s pravičnostjo in solidarnostjo sooča z vsem, kar ogroža človeka, družbo in okolje.
Sveti oče je izpostavil, kako množična preseljevanja v mesta, oboroženi spopadi, huda lakota in bolezni, zaradi katerih trpi toliko prebivalstva, na dramatičen način širijo revščino, ki danes dobiva nove oblike. Svetovna gospodarska kriza vedno več družin vodi v vedno večjo negotovost, osamljenost zaradi izključenosti pa narašča. Kadar revščina sobiva z velikim bogastvom, nastane občutek nepravičnosti, ki pogosto postane povod za upore. Zato si morajo države prizadevati, da socialni zakoni ne povečujejo neenakosti in vsakomur omogočajo dostojno življenje. Razvoj držav mora upoštevati osebo v vsej njeni celovitosti in ne zgolj gospodarsko rast, je pojasnil sveti oče.
Za ponovno okrepitev človeškega temelja v družbeno-politični stvarnosti je po papeževih besedah potrebno biti pozoren še na eno vrsto revščine, tisto, ki nastane zaradi izgube duhovnih vrednot, zaradi izgube Boga kot oporne točke. Gre za izgubo, ki še bolj otežuje razločevanje med dobrim in slabim ter premagovanje osebnih interesov v povezavi s skupnim dobrim. Papež je pri tem posebej spomnil na mlade, ki se v iskanju svojega ideala obračajo na 'umetni raj', ki ga predstavljata denimo droga in potrošništvo. Zato je največja revščina ravno pomanjkanje ljubezni, je poudaril Benedikt XVI.
Ob koncu nagovora je sveti oče države pozval, naj zagotovijo versko svobodo ter varujejo kulturno in versko dediščino. Religija nam omogoča, da v drugem prepoznamo brata, je prepričan papež, in če
vsakemu človeku dopustimo možnost spoznati Boga v polnosti svobode, mu tako pomagamo pri oblikovanju trdne osebnosti, da bo lahko postal pričevalec dobrega. Po besedah Benedikta XVI. bomo na ta način lahko gradili družbo, v kateri bosta zmernost in bratstvo zaustavila revščino ter presegla ravnodušnost in egoizem.