V soboto se je na škofjeloških ulicah zbralo okrog 3000 ljudi, da bi si premierno ogledali letošnji Škofjeloški pasijon. Spremljali so ga na štirih prizoriščih. Na premieri so bili tudi ljubljanski nadškof Stane Zore ter škofa Andrej Glavan in Stanislav Lipovšek.

Več kot 9000 prostovoljcev se je zadnje mesece ukvarjalo s pripravo najstarejšega slovenskega v celoti ohranjenega dramskega besedila, ki je hkrati tudi najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga. Premieri na tiho soboto je sledila predstava na tiho nedeljo, nato pa si lahko Škofjeloški pasijon ogledate še na cvetni petek, soboto in nedeljo, na velikonočni ponedeljek ter na belo soboto in nedeljo. Uprizoritve so obogatene z delavnicami in drugimi spremljevalnimi dogodki. Eden izmed medijskih pokroviteljev letošnje uprizoritve je tudi založba Družina.



Škofjeloški pasijon je po predlogah starejših slovenskih pasijonskih procesij okoli leta 1721 napisal kapucin Lovrenc Marušič oziroma oče Lovrenc Marušič oz. Romuald iz Štandreža. Izvirnik, v katerem so svetopisemski prizori s poudarkom na izvirnem grehu, Kristusovem trpljenju in smrti na križu, hrani kapucinski samostan v Škofji Loki. V 18. stoletju so pasijon kot procesijo večkrat uprizorili po ulicah Škofje Loke, nato pa so ga obudili v letih 1999, 2000 in 2009. Takrat so se odločili, da ga bodo uprizarjali vsakih šest let, postal je največja gledališka predstava na prostem v Sloveniji. V letih, ko si ga ni mogoče ogledati, pa pripravljajo različne manjše dogodke.



Preberite si, kako se je Škofja Loka že mesece prej pripravljala na letošnji Škofjeloški pasijon. Še več o tej prireditvi pa najdete v Praznični Družini in v naslednji, dvojni 13.-14. številki Družine, v kateri boste spoznali like iz Škofjeloškega pasijona in izvedeli še marsikaj o tej živi mojstrovini državnega pomena, za katero naj bi še letos znova vložili kandidaturo za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.



Z režiserjem Milanom Golobom pa smo se pogovarjali v letošnji 10. številki Družine (letnik 64, št. 10, str. 8). V 9. številki Družine pa smo objavili pogovor z vodjo projekta Matejem Peterneljem (letnik 64, št. 9, str. 12).



Fotografije: Tatjana Splichal