Salezijanec Anton Košir že leta skrbi za svetišče Kraljice miru na Kureščku. Z njim smo se pogovarjali o njegovem doživljanju delovanja Božje milosti v Marijinem romarskem kraju.

S kakšnimi prošnjami prihajajo romarji k Mariji?

Veliko je prošenj, ki izražajo skrb in nemoč staršev glede otrok in se nanašajo na medsebojne odnose. Na tem področju je med ljudmi res veliko trpljenja, pa čeprav jim, gledano od zunaj, nič ne manjka. Tako nesrečno zastavijo odnose med seboj, da drugemu velikokrat postanejo dobesedno rablji. Potem je tu še nezvestoba. Nekatere prošnje pošiljajo na molitveno zvezo Marijinega in Jezusovega srca, ki jo imamo na Kureščku, prav tako zahvale. Je pa prav tako veliko duhovnih prošenj za spreobrnjenje, za ohranitev vere, pa tudi zahval.

Torej ste priča uslišanjem?

Da, veliko je uslišanj. Seveda vsa niso tako spektakularna. Nekatera pa zelo. Ob tem pomislim na koga, ki je doživel zelo močan premik v življenju, spreobrnjenje....