Žal mi je za zahtevno in žalostno situacijo. Iz kratkega zapisa težko razberem, za kaj točno gre. Osredotočila se bom na iskanje odgovora, kako bi lahko hčerki pomagali, da bolje začuti sebe, se sprosti, ter kako ji lahko kot starša pomagata z lastnim čustvenim zorenjem.

Vznik najstniških stisk v sebi nosi nevrološko občutljivost, nanjo vpliva tudi vloga otroka v družini, spol ipd., zaradi česar imajo otroci iz iste družine nagnjenost k različnim stiskam. Med pomembnimi dejavniki so vzdušje v družini, sposobnost vživljanja v otrokova čustva ter njihova regulacija. Starši se zaradi svojih izkušenj, če jih v njihovi stiski nihče ni slišal in pomiril, včasih ne zavedajo dovolj, kako močno s tem nehote vplivajo na počutje otroka.

Pogosto se npr. zgodi, da se najstnik/otrok glede nečesa ne počuti dobro, je razdražljiv, ga kaj skrbi, a starši tega ne opazijo ali ga ne vzamejo dovolj resno. Če sta starša utrujena, slabše povezana, najstnik čuti njuno stisko, zdi se mu,...