Najstarejša cerkev, posvečena Mariji, je rimska bazilika sv. Marije Velike, ki je med verniki bolj znana pod imenom Marija Snežna. V svetišču hranijo relikvije betlehemskih jasli, v kapeli v njihovi neposredni bližini pa ikono Salus Populi Romani (Rešiteljica rimskega ljudstva), h kateri papež Frančišek poroma pred vsakim apostolskim potovanjem v tujino in ob vrnitvi v Italijo. Priljubljeni romarski cilj v pripravi na jubilejno leto 2025 v kratkem video posnetku predstavlja uredniški direktor vatikanskega Dikasterija za komunikacijo Andrea Tornielli:

Bazilika Marije Snežne stoji na rimskem griču Eskvilin, ki ga je, kot pripoveduje legenda, v noči na 5. avgust leta 359 pobelil sneg. Pred tem se je Marija v sanjah prikazala papežu Liberiju, 36. Petrovemu nasledniku, in patriciju Janezu ter jima naročila, naj na kraju, kjer bo naslednje jutro ležal sneg, zgradita svetišče, ki bo posvečeno Božji Materi, spominjajo pri spletnem portalu Vatican News. Prvotna cerkev je bila veliko bolj skromna, imela je samo eno ladjo, vse drugo pa je bilo dodano skozi stoletja. Papež Sikst III. je leta 432 slavolok zmage in ladjo bazilike okrasil z mozaiki.

Dragocene relikvije jasli. FOTO: Vatican Media

Dragocena relikvija in »drugi Betlehem«

Med pontifikatom istega papeža je svetišče dobilo simbolni pomen »drugega Betlehema«, potem ko so v njem iz kamnov iz Svete dežele zgradili molitveni prostor, reprodukcijo votline Jezusovega rojstva. Leta 644 pa je tedanji jeruzalemski patriarh sv. Sofronij papežu Teodorju I., ki je bil po rodu iz Jeruzalema, podaril relikvije jasli.

V baziliki Marije Snežne hranijo dragocene relikvije: pet letvic iz lesa divje smokve betlehemskih jasli ter trakove, v katere je bilo po izročilu po rojstvu ovito Jezusovo telo.

Dragoceni dar je predstavljalo pet letvic iz lesa divje smokve betlehemskih jasli ter trakove, v katere je bilo po izročilu po rojstvu ovito Jezusovo telo. Danes jih hranijo v dragocenem kristalnem relikviariju v kripti pod glavnim oltarjem. Ta prostor je papež Pij IX. okrasil z več kot 70 različnimi vrstami marmorja, nanj pa spominja mogočen kip, ki prikazuje klečečega papeža, ki gleda proti mozaiku v apsidi, na katerem je upodobljeno kronanje Device Marije.

Kip papeža Pija IX. FOTO: Vatican Media

Prva maša na sveti večer

Seveda ni naključje, da so prebivalci Rima predvsem v božičnem času pogosto romali v baziliko na griču Eskvilin, ki so jo več stoletij imenovali Sancta Maria ad Praesepem (sveta Marija pri jaslicah). Radi so jo obiskovali tudi papeži in vladarji. Marsikdo ne ve, da so prav v tej baziliki prvič obhajali slovesno bogoslužje na sveti večer, pozneje pa se je ta običaj razširil po vsem svetu. Več stoletij je papež bogoslužje na prvi sveti večer, 24. decembra, obhajal v baziliki Marije Snežne.

Najstarejši kipi jaslic na svetu

Poleg relikvij betlehemskih jasli so v baziliki na ogled tudi kipi jaslic, ki veljajo za najstarejše na svetu. Leta 1289 jih je po naročilu prvega frančiškanskega papeža Nikolaja IV. izdelal Arnolfo Di Cambio, in sicer manj kot sedemdeset let po tem, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu uprizoril prve (žive) jaslice.

Najstarejše ohranjene jaslice na svetu. FOTO: Vatican Media

Od te edinstvene mojstrovine srednjeveške kiparske umetnosti je ohranjenih pet marmornih kipov: sv. Jožef, dva stoječa kralja, en klečeč kralj, glavi vola in osla, ter Marija z Jezusom, ki sedi na skali in je nekoliko večja od drugih figur. Sledovi pigmenta na kamnu pričajo o tem, da so bile prvotne figure obarvane, ni pa znano, koliko je bilo vseh kipov.

Znamenita ikona Salus Populi Romani. FOTO: Vatican Media

Salus Populi Romani

Romarji in obiskovalci se radi ustavijo tudi pri ikoni Salus Populi Romani (Rešiteljica rimskega ljudstva), ki naj bi bila po izročilu delo evangelista Luke, zavetnika slikarjev, novejše raziskave pa jo uvrščajo v obdobje med 9. in 11. stoletjem. Omenjena podoba je zelo ljuba papežem, posebej Frančišku, ki jo obišče in počasti na začetku in na koncu vsakega apostolskega potovanja.

Papež bo sveta vrata bazilike Marije Velike odprl 1. januarja 2025, na slovesni praznik Marije Božje Matere.

Oglasna tabla vabi k okušanju sladoleda s »čudežnim okusom po sneženju« ... FOTO: arhiv Družine

Sladoled z okusom po sneženju

In še kulinarična zanimivost ob današnjem prazniku: slaščičarna in sladolednica na dvorišču bazilike Marije Snežne ima v svoji ponudbi tudi sladoled z okusom »snežnega meteža«, ki so ga ustvarili sladoledni mojstri iz Antica Gelateria del Corso. Gre za sladoled z okusom limone, s pomarančnim in ingverjevim prelivom ter snegom iz jajčnih beljakov, ki si ga občasno privošči tudi papež Frančišek.