S. Andre se je kot Lucile Randon rodila 11. februarja 1904, na praznik Lurške Matere Božje, redovnica pa je postala v času 2. svetovne vojne, leta 1944, ko se je pridružila sestram usmiljenkam (Hčeram krščanske ljubezni).

Redovno ime je izbrala po svojem bratu

Pred tem je delala kot varuška in učiteljica, krščena pa je bila šele polnoletna. Ob večnih zaobljubah si je nadela redovno ime s. Andre – po svojem bratu, ki je v bolnišnici skrbel za sirote in starejše.

Vsako jutro pri maši

Zadnja leta je v domu za starejše v Toulonu preživela na invalidskem vozičku, prav tako je tudi popolnoma oslepela, vendar je ostala polna življenja. Zgodaj se je zbujala in šla vsako jutro k maši.

Predlani prebolela covid-19

Kot skrivnost za dolgo življenje je poudarjala, da »moraš imeti angela varuha, in jaz ga imam«. Stal ji je ob strani tudi predlani, ko je – domala brez simptomov – prebolela covid-19.

Smrti se ni bala

Ko so jo tedaj predstavniki sedme sile pobarali, ali se je ustrašila, da bo umrla, jim je mirno odvrnila: »Ne, prav nič se nisem bala, ker se smrti ne bojim.« Prisegala je na kozarec vina na dan.

Od aprila lani najstarejša na svetu

Oktobra 2017 je postala najstarejša Francozinja, junija 2019 najstarejša Evropejka, po smrti 119-letne Japonke Kane Tanaka 19. aprila lani pa je bila tudi uradno najstarejša zemljanka.

Rekorda rojakinje ni dosegla

Kot je s. Andre razkrila zaposlenemu v domu za starejše Davidu Tavelli, si je želela podreti rekord najstarejše Francozinje vseh časov Jeanne Calment, ki je leta 1997 umrla v starosti 122 let.

Čestitki papeža in predsednika

Za 115. rojstni dan ji je s pismom, v katerem je bil tudi blagoslovljen rožni venec, čestital tudi papež Frančišek, za 118. rojstni dan pa je prejela ročno napisano čestitko predsednika Emmanuela Macrona.

»Dobri Oče me očitno še noče«

»Zdi se mi, da bi mi bilo v nebesih bolje, a me dobri Oče očitno še noče. Upam, da ljubi Bog ne bo predolgo čakal, preden me pokliče k sebi,« je nekoč še dejala v pogovoru za medije.

Umrla mirno, med spanjem

Umrla je mirno, med spanjem. »Seveda smo užaloščeni, toda zanjo je bila to odrešitev, saj se je želela pridružiti njenemu ljubljenemu bratu,« je dejal David Tavella iz doma za starostnike Sainte-Catherine-Laboure.