Duhovnik je »prerojen«, da »preraja«

Kot kristjan se ne rodiš, ampak postaneš s prerojenjem. Nihče pa se ne more roditi, preroditi sam. Kot je za naravno rojstvo potreben oče (mati), je tudi za duhovno prerojenje. Po osebni izkušnji čutim, da danes ljudje želijo duhovnika, sposobnega duhovnega očetovstva. Morda je bila kdaj doba, ko je lahko bil samo »cerkveni uradnik«, dober »učitelj«; danes gotovo ni več. Ker ljudje večinoma niso več doma »rojeni za Boga«, je to naloga pastorale pod vodstvom duhovnika, če ta nima izkušnje duhovnega očetovstva, ne bo sposoben duhovno rojevati, niti sodelavcev pripraviti za to poslanstvo. Duhovni oče je, kdor je tako poln Svetega Duha, da lahko »rodi« ljudi za Boga (kot Marija, kot Pavel, prim. 1 Kor 4,15; Flm 1,10). Ob njem se ljudje spreobračajo, se zaljubijo v Boga. Takšen odnos lahko preide tudi v duhovno prijateljstvo.

V duhu krščanske tradicije lahko govorimo o duhovnem očetovstvu, duhovnem vodenju (spremljanju) in duhovn...