Najprej duhovnik, nato znanstvenik
Najprej duhovnik, nato znanstvenik
Župnija Cerklje na Gorenjskem, podružnica Šenturška Gora, Kulturno društvo Šenturška Gora in Občina Cerklje na Gorenjskem so ob 200. obletnici rojstva duhovnika in naravoslovca Simona Robiča (11. februarja 1824 v Kranjski Gori, umrl je 7. marca 1897 na Šenturški Gori, kjer je pokopan) 28. februarja pripravili simpozij v župnijski dvorani škofa Jožefa Kvasa v Cerkljah na Gorenjskem.
Pobudnik simpozija je bil David Rupnik, ključar cerkve sv. Urha na Šenturški Gori; pri njem so mu pomagali domačini in drugi sodelavci, ki se zavedajo, kako velikega človeka se spominjamo v letošnjem letu. Ne le zavzetega duhovnika, marveč velikega znanstvenika evropskega pomena in slovesa: naravoslovca, botanika, geologa, entomologa, malakologa, jamarja, speleologa.
Kot prvi je spregovoril domači župnik Martin Leban, obiskovalce pa pozdravil hrošč – maskota znanstvenega srečanja. Zbrane je povabil, naj, kot Simon (Šimen) Robič »hodijo po svetu z odprtimi očmi, vidijo lepe stvari, ob tem pa si prizadevajo biti boljši ljudje, osrečujejo druge«.
Glasbeno iztočnico večeru je dal Mladinski zbor OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem pod vodstvom Neže Križnar Ristič.
Zatem so v prvem sklopu simpozija – družboslovnem vidiku – spregovorili izr. prof. dr. Janez Mlinar s Filozofske fakultete UL (Simon Robič, njegov rod in rojstni kraj), doc. dr. Miha Šimac s Teološke fakultete UL (»Ti si duhovnik« - Simona Robiča prvi poklic), Daniela Močnik iz Kulturnega kluba Liberius Cerklje (Gospod Šimen, Šenturška Gora, šolstvo in literatura), Breda Žargaj in učenci OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem (Prva srečanja z Robičem) in Anton Preložnik iz Kulturnega društva Davorina Jenka Pod stražo Cerklje (Robičeva pripoved o poti v Dolge njive).
Naravoslovni vidik – fosili, žuželke in okostja Robičevega znanstvenega dela so predstavili strokovnjaki iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije: mag. Matija Križnar preučevanja in zbiranje fosilov, Tea Knapič entomološko zbirko, Mojca Jernejc Kodrič zbirke vretenčarjev, Špela Pungaršek zbirke rastlin in gliv, doc. dr. Simona Strgulc Krajšek z Biotehniške fakultete UL pa kranjske mahove.
V tretjem sklopu je Aleš Stražar prikazal delovanje Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, dr. Katja Rebolj z zavoda Raspro pa je spregovorila o nabiralništvu včasih in danes.
Simpozij je z lepim petjem obogatil Šenturški oktet pod vodstvom Braneta Jagodica, izvrstno ga je povezovala sodelavka Gorenjskega glasa Ana Jagodic. Kaj mu pomenita Robič in njegovo delo, je pričeval Frančišek Stare. Referati sodelujočih strokovnjakov bodo objavljeni v zborniku.