Najmlajša slovenska stranka z najstarejšim članstvom uradno ustanovljena
Najmlajša slovenska stranka z najstarejšim članstvom uradno ustanovljena
Stranka je vzniknila iz Ljudske iniciative Glas upokojencev Slovenije in društva Inštitut 1. oktober, njuno preobrazbo v politično stranko pa so tlakovali udeleženci vsakomesečnih vseslovenskih protestnih shodov upokojenk in upokojencev na ljubljanskem Trgu republike. Nova stranka je v dobri kondiciji in se že zavzeto pripravlja na evropske in tudi državnozborske volitve, za katere upa, da bodo že letos.
Izvršilni in nadzorni odbor
V strankin izvršilni odbor so bili polega Igorja Černoge in Andreja Peterleta, ki sta tudi uvodoma nagovorila zbrane na ustanovnem kongresu, izvoljeni še Alenka Orel, Rajko Perčič in prim. Majda Kregelj Zbačnik, ki ima – podobno kot Pavel Rupar – že nekaj političnih izkušenj kot nekdanja poslanka SDS. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Jožef Zorko, Suad Muslimović in Darij Novinec.
Pavle Ravnohrib in ansambel Gašperja Mirnika
Program ustanovnega kongresa je povezoval dramski igralec Pavle Ravnohrib, za prijetno glasbeno kuliso pa je poskrbel ansambel Gašperja Mirnika. Osrednje dejanje kongresa pa je bil 20-minutni nagovor (edinega kandidata za) predsednika Pavla Ruparja, ki ga je večkrat prekinil gromek aplavz avditorija.
Varuhi tradicije in modrosti
Da se njihovo potovanje začenja v času, ko je vloga upokojencev v družbi prevečkrat spregledana in podcenjena, čeprav dobro vedo, da je njihov prispevek družbi neizmeren, saj so njen gradnik, mentorji mlajših generacij in varuhi tradicije in modrosti, je poudaril Pavel Rupar in podčrtal njihovo odgovornost in poslanstvo, da ta bogat zaklad znanja, izkušenj in vrednot prenesejo naprej.
Leto dni prebujali slovenski narod
»Leto dni smo prek protestnih shodov prebujali slovenski narod. Vesel in ponosen sem, da smo upokojeni državljani Slovenije končno sporočili vsem, predvsem pa vladajočim, da smo še kako živi in želimo še naprej soustvarjati razvoj in napredek naše domovine, in da tako, kot delajo sedaj, ne bodo več dolgo,« je prepričan nekdanji poslanec in tržiški župan.
Protesti dosegli svoj namen
Po njegovem so zborovanja in protesti dosegli svoj namen, marsikaj se je vendarle spremenilo, zlasti aroganca vladajočih, saj so ugotovili, da z njimi ne morejo kar tako pometati. Vendar pa ni dovolj, da bi se s tem zadovoljili: »Brez vplivanja na spreminjanje zakonodaje, zlasti tiste, ki se tiče upokojencev, ne bo nič. Zgolj žvižgati, peti Čebelice in se jeziti brez vpliva in moči v Državnem zboru, ne bo nič.«
Želijo dejavno sodelovati pri odpravi krivic
Da ustanavljajo stranko, ker želijo dejavno sodelovati pri odpravi krivic, ki jih upokojencem dela država, in ker želijo jasno in glasno povedati, da so to državo gradili oni in da mora priti čas, ko bodo vse, kar se je njihovega sprivatiziralo, enkrat dobili nazaj v obliki pokojnin, je nadaljeval Rupar.
Dobiček od elektrike v pokojninski sklad, ne v zasebne žepe
»Vladajoči, tu smo, da vas sporočamo, da bomo ključne gospodarske panoge, kot je energetika, s katero se bavi najboljši menedžer v državi, vrnili državi. Dovolj je plenjenja našega denarja prek posrednikov in raznih trgovcev, ki se imate za svetovno dobre menedžerje. Elektrarne, omrežja in transformatorji dovodov, ki peljejo do naših gospodinjstev, in dobiček od elektrike naj gredo v pokojninski sklad, ne v zasebne žepe,« je bil neposreden predsednik upokojenske stranke.
Izkušnje, borba, modrost
V stranki se zavedajo, da so to šele prvi koraki do zastavljenega cilja: boljšega življenja upokojencev, boljših socialnih razmer za delavce in mlade, ki gredo za njimi. Po Ruparjevih besedah je stranka najmlajša v Sloveniji z najstarejšim članstvom, ki pa ima čisto vse, kar življenje prinese: izkušnje, borbo, modrost, kar bi radi prenesli tudi na mlajše generacije.
Strogo zavrnil opredeljevanje levo ali desno
»Želimo si biti partner drugim strankam in organizacijam, ki zajemajo upokojensko sfero, brez medsebojne tekmovalnosti, z enim samim ciljem: delati v isto smer za dobro ljudi in skupaj narediti nekaj za upokojence,« je nadaljeval predsednik in strogo zavrnil sleherno misel, da se opredeljujejo levo ali desno: »Vodijo nas edino upokojenci in njihovo življenje, zato pozabite na pravljice, kdo stoji za nami in kdo nas podpira. Čas je, da se Slovenija začne medsebojno spoštovati, saj drugače kot složno država ne more iti in bo stanje še desetkrat slabše, kot je.«
Vsi skupaj so za upokojence storili premalo
Boksanja levo-desno so, tako Rupar, ljudje ne le siti, temveč ga občutijo tudi na lastni koži. Ne more sicer enačiti vseh, eni so za upokojence naredili več, drugi manj, vsi skupaj pa premalo. Sliši se kdaj pa kdaj v parlamentu tudi beseda upokojenci, ampak vse premalokrat od tistih, ki najbolj odločajo o njih.
Dobro za enega upokojenca je dobro za vse upokojence
»Dokler upokojenci sami ne bodo dojeli, da je končno nekaj treba storiti zase, za svoje pokojnine in življenja, je vsak napor zaman. Samo zaupanje je temelj, ki nas lahko popelje v Državni zbor. Ko bomo namreč enkrat dosegli dobro za enega upokojenca, bomo dobro dosegli za vse. Pokojnine in tegobe se ne delijo na leve in desne, vsi imamo enake težave,« je zaključil Pavel Rupar, ki čestitk iz drugih strank ni dobil niti jih ni pričakoval.
Na pragu parlamenta
Še to: novoustanovljena stranka Glas upokojencev se je, še pred ustanovnim kongresom, že znašla v januarski javnomnenjski raziskavi, ki jo je za Novo24TV opravila agencija Parsifal in ji namerila 2,4-odstotno podporo med vsemi anketiranci oziroma 3,7-odstotno podporo med opredeljenimi, kar je tik pod parlamentarnim pragom.