»Kje se začenja ljubezen? Doma. Naučimo se ljubezni v naši družini. V naši lastni družini imamo morda zelo uboge ljudi in jih sploh ne opazimo. Nimamo časa, da se jim nasmehnemo, nimamo časa, da se pogovorimo drug z drugim. Prinesimo to ljubezen, to nežnost v naš lastni dom in videli bomo razliko.«

FOTO: Wikimedia Commons

»Najboljši način, da Bogu in ljudem pokažete svojo hvaležnost, je, da vse sprejmete z veseljem. Veselo srce je normalen učinek srca, ki gori v ljubezni.«

»Pustite, da vas Bog uporabi, ne da bi se posvetoval z vami.«

»Če smo polni grehov, nas Bog ne more napolniti, kajti tudi Bog ne more napolniti nečesa, kar je polno. Zaradi tega potrebujemo odpuščanje, da bi postali prazni in bi nas Bog mogel napolniti s samim seboj.«

Sari in rožni venec sv. matere Terezije v spominski hiši v Skopju. FOTO: Ksenja Hočevar

»Trpljenje je radost, če ga skupaj sprejemamo in prenašamo. Zapomnite si, da se Kristusovo trpljenje vedno zaključi z radostjo njegovega vstajenja. Nikoli ne dopustite, da bi vaše srce karkoli napolnilo s tako žalostjo, da bi pozabili na radost vstalega Kristusa. Trpljenje samo na sebi seveda ne prinaša veselja, prinaša pa ga trpeči Kristus.«

»Če sodite ljudi, nimate časa, da bi jih ljubili.«

»Kristusa moramo oznanjati z načinom, kako govorimo, kako hodimo, kako se smejemo, s svojim življenjem, tako da bo vsakdo spoznal, da pripadamo njemu. Oznanjevanje ni pridiganje; oznanjati pomeni biti.«

FOTO: Wikimedia Commons

»Upam, da imaš dovolj sreče, da te naredi nežnega, dovolj preizkušenj, da te okrepijo, dovolj bolečine, da ostaneš človeški, dovolj upanja, da si srečen.«

»Kako bi lahko bilo preveč otrok? To je tako, kot če bi rekli, da je preveč rož.«

»Če težko molite, vedno znova prosite: 'Jezus, pridi v moje srce, misli z menoj, moli v meni – potem se bom naučil od tebe, kako naj molim.' Kadar pride čas, ko ne moremo moliti, je zelo preprosto – pustimo Jezusu, da v tišini naših src moli k Očetu. Če ne moremo moliti, bo molil on. Zato mu darujmo svojo nezmožnost in ničnost.«

Misijonarke ljubezni, ki nadaljujejo z delom sv. matere Terezije, živijo tudi v Sloveniji. FOTO: Tatjana Splichal

»Moliti bi morali vsaj pol ure zjutraj in eno uro zvečer. Molite lahko med delom. Delo ne ustavlja molitve, molitev pa ne prekinja dela. Za molitev je potrebno samo, da svoje misli povzdignemo k njemu. 'Ljubim te, Bog, zaupam ti, verujem vate, zdaj te potrebujem.' Tako preproste stvari. To so čudovite molitve.«

»Čim več molite, tem lažja postaja molitev. Čim lažja postaja, tem več boste molili.«

»Tišina nam daje nov pogled na vse. Potrebujemo jo, da bi se lahko dotaknili duše. Jezus nas vedno pričakuje v tišini. V tej tišini nas bo poslušal, govoril naši duši in tu bomo slišali njegov glas. Težko je doseči notranjo tišino, vendar se moramo potruditi. V tišini bomo našli novo moč in pravo edinost.«