»Najlepše, kar lahko dam«
»Najlepše, kar lahko dam«
Mlado družino slovenske ilustratorke Saraje Cesarini smo še v zimskem času obiskali z revijo Praznična. V majhnem najemniškem stanovanju sredi Ljubljane živita in delata Slovenka in Šved, oba espejevca, oba strastno zaljubljena v svoje delo, predvsem pa drug v drugega in v svojega enoletnega sinka Isaka. Prav navdihujoče je bilo opazovati, kako ljubezen pomaga čez vse jezikovne, kulturne in miselne prepreke.
Ko Šved spozna Slovenko
Saraja je odraščala v Litiji, Andreas pa v vasici Fyärås blizu Göteborga na Švedskem. Usoda je hotela, da je mladi arhitekt Andreas svojo prvo službo dobil v Sloveniji in da je njegov sodelavec imel dekle, ki se ji je Andreas zazdel nadvse primerna izbira za njeno sošolko na fakulteti, Sarajo. Spletkarila je in spletkarila, dokler ju končno ni spravila na prvi zmenek.
»Uh, sem bila kar jezna nanjo takrat zaradi njenih spletk,« se v smehu spominja Saraja dogodkov izpred osmih let. »Danes pa sem ji iz srca hval...