Moja bolezen je dar, je velika milost. Priklenila me je na Jezusa. V meni je neizmerna hvaležnost za toliko molitve, ki mi prinaša resničen mir in zavedanje, da sem v Božjih rokah. Nič hudega ni, če še tako boli, ker sem v Božjih rokah. Vsak dan se zahvaljujem za vse milosti, ki mi jih je bolezen prinesla.

V tej bolezni konkretno doživljam, da sem pridružena Jezusovi daritvi. Pri vsaki maši se ponavlja: »To je moje telo, ki se daje za vas.« Bolezen je zame postala vabilo – klic, da z Jezusom tudi jaz ponavljam: »To je moje telo, ki se daje, moje trenutno boleče telo, ki se daje skupaj z Jezusom za odrešenje sveta. Daje se s prošnjo za nove poklice, da se Bog ozre na nas, da ne bi nikoli manjkalo duhovnikov, ker si želim, da nikoli ne bi manjkalo evharističnega Jezusa, da nikoli ne bi manjkalo ljudi, ki dvignejo roke nad nami in nam zagotovijo odpuščanje v Jezusovem imenu. Pridružena sem Jezusovi daritvi, vsak dan znova, čeprav priznam, da se sama bojim trpljenja, ampak drž...