V Narodnem muzeju Slovenije (na Muzejski ulici 1) je na ogled razstava Spomin Slovenije: Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta. Z izvirniki je predstavljenih prvih deset enot pisne in dokumentarne dediščine, ki so bile leta 2022 vpisane na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta. Zaradi občutljivosti gradiva bo dragocena dediščina na ogled le dober mesec (do 3. decembra).

FOTO: Tatjana Splichal

Kako so na Ptuju pekli kruh in kaj je v herbariju spaček?

Najimenitnejših deset, kot so poimenovali razstavljeno gradivo, je poleg Narodnega muzeja prispevalo še osem drugih kulturnih ustanov. »Z razstavo želimo to zvrst dediščine približati širokemu krogu ljudi. Prav zato smo med drugim zasnovali interaktivni zaslon, da se bodo lahko obiskovalci ‘sprehodili’ med razstavljenimi dokumenti. Prelistali bodo lahko na primer Ptujski statut (1513) na 48 listih. Tu je zanimivo brati o nadzoru nad tedensko prodajo kruha. Če se pri kakšnem peku najde premajhen kruh, se mu ga odvzame in razdeli ubogim. Če se pek temu upira, pa ga sodnik in mestni svet lahko kaznujeta. V takem pravnem dokumentu je ogromno slikovitih podrobnosti iz tedanjega življenja Ptujčanov,« je novinarjem predstavila zanimivo listino Alenka Miškec, vodja razstavnega projekta v narodnem muzeju. Na razstavi je še najstarejši herbarij na Slovenskem iz leta 1696, v katerem je kar 993 rastlin. »Na zadnji strani se je njegov avtor Janez Krstnik Flysser poigral in sestavil rastlino iz cvetov in listov različnih vrst, imenoval jo je, če prevedemo, spaček ali pokveka. Primerek je torej križanec, plod avtorjeve domišljije,« pove dr. Alenka Miškec.

FOTO: Tatjana Splichal

Najimenitnejših deset z znakom UNESCO Spomin sveta

Poleg omenjenega Ptujskega mestnega statuta iz leta 1513 in Herbarijske knjige Janeza Krstnika Flysserja iz leta 1696, je na razstavi še Stiški rokopis iz leta 1428, Serija listin Grofov Celjskih, 1262–1456, Korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev iz 2. polovice 16. stoletja, Prešernova zapuščina iz prve polovice 19. stoletja, predstavitev Knjižnice Frančiškanskega samostana Novo mesto (1469–1800), Biblija Jurija Dalmatina iz leta 1584, znameniti Piranski kodeks Pietra Coppa (1524–1526) in taboriščne tarok karte Borisa Kobeta (1945). "Kakšen privilegij imamo! Velikani slovenske kulture in zgodovine z izvirniki na enem mestu: Pietro Coppo, Trubar, Prešeren, Dalmatin, lahko od blizu pogledamo, celo z rokavico za hip otipamo liste, po katerih je pisal Prešeren. Človeka prevzamejo čustva, kako izjemna priložnost, da si lahko pogledamo vse, kar so zapisale velike literarne osebnosti, kot bi začutil prisotnost piscev izpred stoletij," je ob razstavi dejala dr. Nadja Terčon iz piranskega Pomorskega muzeja Sergej Mašer, ki je za razstavo posodil kodeks Pietra Coppa.

FOTO: Tatjana Splichal

V družbo mojstrovinam Chopina in Gutenbergovi knjigi

»Nacionalna lista Unescovega Spomina sveta predstavlja izbor najpomembnejših in hkrati najbolj prepoznanih pisnih dokazov slovenske preteklosti. Odbor za Spomin sveta na predlog in kandidature različnih ustanov, skladno s kriteriji Unesca, izbere primerne enote dokumentarne dediščine, in sicer vsake tri leta,« je povedala Natalija Glažar, predsednica Nacionalnega odbora UNESCO Spomin sveta. Na seznamu je trenutno že vpisanih 494 enot pisne in dokumentarne dediščine svetovnega formata, med njimi so denimo mojstrovine Frederica Chopina, Gutenbergova knjiga (1445) in Deklaracija o pravicah človeka in državljana iz leta 1789. Slovenija je imela doslej skupaj s Poljsko in Rusijo trenutno vpisan Codex Suprasliensis (Supraseljski kodeks), besedilo iz 10. stoletja, ki velja za najstarejši pisni dokument v slovanskem jeziku, napisan v cirilici. Del omenjenega kodeksa v Sloveniji hrani Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK).

FOTO: Tatjana Splichal

Več o razstavi in razstavljeni dediščini v tiskani Družini.

FOTO: Tatjana Splichal