Leta 1997 je nemški zgodovinar Michael Hesemann vstopil v cerkev in se ustavil pri stranskem oltarju, nad katerim so visele ikone. Med premišljevanjem o njih se mu je čez usta razlezel nasmešek. Prešinilo ga je namreč, kako bi lahko dokazal pristnost najsvetejše od vseh krščanskih relikvij – Jezusovega križa.

Ko je Hesemann vstopil v baziliko svetega križa v Jeruzalemu, se mu – tako kot Secondu Piu slabo stoletje pred njim – še sanjalo ni o senzacionalnih odkritjih v zvezi z Jezusovim križem, ki jih bo kasneje sprožil prav on.

Hesemann sam ni odkril Jezusovega križa. Ta pomemben dogodek sega v 4. stoletje, ko se je Konstantin ob poslušanju zgodb o izgubljenih relikvijah odločil, da bo preiskal kraj Kristusovega trpljenja in križanja ter tam zgradil cerkev. V Jeruzalem je poslal svojo mater Heleno in ji naložil, naj poišče orodja Kristusovega križanja.


Sveta Helena je našla leta 325 Jezusov križ našla v jeruzalemski baziliki Božjega groba.

Med izkopavanjem v Jeruzalemu, ki ga je nadzorovala Helena, so delavci v opuščenem vodnjaku nedaleč od Golgote, kjer je bil Jezus križan, našli tri lesene križe in tri žeblje. Kraj najdišča ne preseneča, glede na to, da je po judovski postavi vse, kar je prišlo v stik s trupli, veljalo za nečisto in ni smelo ostati znotraj mestnega obzidja, zlasti ne ob času pashe. Tri križe, ki so bili v neposrednem stiku z umrlimi, so zato vrgli v vodnjak zunaj mestnega obzidja.

Heleni in njenim delavcem se je takoj posvetilo, kaj so našli: križi niso pripadali nikomur drugemu kot Jezusu in razbojnikoma, ki sta bila križana z njim.

Anžujski križ

Za enega najlepših relikviarijev velja anžujski križ, ki ga hranijo v francoskem mestecu Baugé. Vsebuje dele Kristusovega križa, ki ga je sveta Helena prinesla iz Svete dežele v Carigrad in so ga kasneje razdelili na veliko koščkov.

Leta 1241 je Tomaž, škof Ierapetre, ganjen nad »dobroto in pobožnostjo« viteza Jeana d'Alluyea, ki se je med vračanjem s križarske vojne ustavil na Kreti, temu podaril nekaj koščkov (v obliki križa z dvema vodoravnima prečkama). Škof je relikvijo dobil od carigrajskega patriarha Gervazija, ta pa od bizantinskega cesarja Manuela I. Komnena.

Baziliko božjega groba je v Jeruzalemu zgradil Konstantin Veliki nad tremi pomembnimi kraji, kjer je bil Kristus križan in pokopan, in kjer je sveta Helena našla njegov križ. Njen življenjepisec Jan Drijvers meni, da je dal cerkev tam zgraditi prav zaradi najdenja Jezusovega križa in ne zaradi njegovega groba.

Kakšna pa so bila senzacionalna odkritja v zvezi z Jezusovim križem, ki jih je odkril zgodovinar Michael Hesemann in smo jih omenili v uvodu? Razkrita so v knjigi Priče skrivnosti, ki jo lahko naročite tule.