V slovenskih kinematografih je na ogled film Izzivalca, ki razstira ozadje boja za zmago na Le Mansu leta 1966. To sicer ni film z versko tematiko, je pa mogoče v njem najti krščanske vrednote, zaradi katerih bi lahko živeli v miru, spoštovanju, spodbujanju, napredovanju in pravičnosti. Seveda, če bi jih upoštevali vsi in tako resnično pokazali ljubezen do Boga. Kot najdemo tudi v Janezovem evangeliju:

»Da ljubimo Božje otroke, pa spoznamo po tem, če ljubimo Boga in izpolnjujemo njegove zapovedi. To je Božja ljubezen, da se držimo njegovih zapovedi. In njegove zapovedi niso težke, kajti vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera.« (1 Jn 5, 2-4)

»Kdor pravi: 'Poznam ga', pa se njegovih zapovedi ne drži, je lažnivec in v njem ni resnice. V tistem pa, ki se drži njegove besede, je Božja ljubezen resnično postala popolna. Po tem spoznavamo, da smo v njem. Kdor pravi, da ostaja v njem, je dolžan tudi sam živeti tako, kakor je živel on.« (1 Jn 2, 4-6)

Uspeha ni mogoče kupiti …

Vrnimo se k filmu. Na Le Mansu zmaguje Ferrari, vendar imajo njegove zmage grenak priokus: podjetje je pred bankrotom. Ponudba njegovega konkurenta Forda je za Enza Ferrarija žaljiva. Za rešitev podjetja bi se moral sprijazniti s stransko vlogo, nevredno ustanovitelja zmagovitega konjička. Kako naj se torej Ford povzpne med zmagovalce, če z denarjem ni mogel kupiti zmage?

Tu nastopijo vrednote. A le če premagajo moč denarja, pohlepa, napuha in podtikanja, podkupovanja, laganja, hinavščine in podobnih nekreposti. Ko res lahko zmaga najboljši. Najbolj talentiran, skromen, preprost, tisti, ki res ve, kaj dela. Tisti, ki ga niso veljaki postavili, da bi jim kimal in se jim prilizoval, temveč da bi svoje znanje, talent in pogum daroval za cilje podjetja, ki mu je po hudem porazu zaradi slabih odločitev ponudilo možnost, da dela, kar zna najbolje, in to bolje od drugih.

Seveda Ken Miles (izvrstno ga je odigral Christian Bale) ni človek, po katerem bi se zgledovali v celoti in se ukvarja z nevarnim športom, dirkanjem z avtomobili, čeprav ima ženo in sina, ki ju ima rad. Vendar kljub svojemu ne ravno prijetnemu značaju nikomur ne naredi krivice, celo po hudi krivici podjetja, ki mu je dal vse, ne kuje zamer, ve, da ne more ničesar spremeniti in gre naprej.

Je uspeh mogoče izgoljufati?

Žal je odgovor pritrdilen. Leta 1966 in leta 2019 in bo gotovo tudi leta 2020. Seveda za tistega, ki pod besedo uspeh razume to, da druge, prizadevnejše in boljše, poniža, pretenta in oropa, da se sam povzpne, kot je to razumel Ford, ki je Milesa potem, ko se je izkazal pri izdelavi avtomobila in z zmago na dirki, izbral za voznika, ki bo podjetju pripeljal zmago na Le Mansu. In jo je, in to večkratno.

Vendar zaradi Fordove potegavščine ni zmagal Miles, temveč Bruce McLaren, ki niti ni bil toliko pravičen, da bi prvo stopničko prepustil najboljšemu, temveč je proslavljal nezasluženo zmago. Le kaj je takrat razmišljal? In kaj mu je rekel Bog, ko je stopil predenj, star šele 32 (!) let? Morda je citiral odlomek iz Janezovega evangelija ali uporabil svoje, krepkejše besede: »Ne ljubite sveta in tudi ne tistega, kar je v svetu! Če kdo ljubi svet, v njem ni Očetove ljubezni, kajti vse, kar je v svetu – poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja – ni od Očeta, ampak od sveta. Svet in njegovo poželenje mineta; kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane vekomaj.« (1 Jn 2,15-17)

Vsem bo povrnjeno, vsakemu po svojih delih

Zmagovalec ni vedno najzaslužnejši. Najboljši ni vedno ovenčan in ovenčan ni vedno najboljši. Tako tudi podjetje ne vedno slavi pravega zmagovalca. A to nam ne sme odvzeti volje, da ne bi delali dobro in da bi se namesto tega spuščali na raven tistih, ki imajo le položaj in denar, ne pa tudi notranje moči. Tako kot svet ni pozabil skromnega, delavnega Kena Milesa, saj je njegovo zgodbo ovekovečil in ovenčal film, tako bo v neki točki življenja vse poplačano in povrnjeno. Vsakemu po svojih delih.

»Nato sem videl umrle, velike in majhne, kako stojijo pred prestolom. In odprle so se knjige. Odprla pa se je tudi druga knjiga: knjiga življenja. Umrli so bili sojeni po tem, kar je bilo napisano v knjigah, po svojih delih.« (Raz 20, 12)