Bistvo krščanskega oznanila in vere je Jezusovo vstajenje od mrtvih. Krščanstvo ni skupek nekih zapovedi in pravil, ampak je najprej vera v Jezusovo vstajenje. V Katekizmu Katoliške Cerkve zato beremo: »Če ni vstajenja, je Kristusov govor na gori retorika. Če ni vstajenja, Cerkev že dva tisoč let vara svet.« In Katekizem nadaljuje: »Zato je bilo verovanje v vstajenje od mrtvih od vsega začetka bistvena prvina krščanske vere« (prim. KKC 991).

Toda Kristus je vstal in se s poveličanim telesom prikazal svojim učencem in še nekaterim pričam. Tako je Jezusovo vstajenje od mrtvih zgodovinski in nad-zgodovinski dogodek. Na eni strani zremo prazen grob, od groba odvaljeni kamen, zložene prtičke... . Na drugi strani pa se zavedamo, da je Jezusovo vstajenje delo nebeškega Očeta, kot beremo v Apostolskih delih: »Oče, ga je obudil od mrtvih« (prim. Apd 2,24).

Velikonočno sporočilo zaznamujeta dve dejstvi: prazen Jezusov grob in Jezus se je učencem resnično prikazal. Na podlagi tega se je oblikovalo velikonočno oznanilo in izročilo, ki je prek pričevanja apostolov in prvih učencev, prišlo vse do nas in nas nagovarja.

Ko nam apostol Pavel govori o Jezusovem vstajenju, je osredotočen na bistvo: Kristus, ki je umrl in vstal za nas, nas je opravičil, odrešil in zveličal. Tega vstalega Gospoda lahko z notranjo lučjo, v veri, tudi mi srečamo kot živega. Ko je bil apostol Pavel v ječi, v Jeruzalemu, in je bilo njegovo življenje na kocki, je jasno povedal, kaj je vsebina njegovega oznanjevanja: »Sodijo mi zaradi upanja v vstajenje od mrtvih« (Apd 23,6). Pri tem se sklicuje na svoje osebno izkustvo in osebno srečanje z vstalim Gospodom (prim Gal 1,15-15, Kor 9,1).

Dragi duhovniki, diakoni, bogoslovci, redovnice in redovniki, dragi bratje in sestre! Želim vam, da bi tudi vaša srca bila odprta in pripravljena, sprejeti dar odrešenja, ki nam ga je Gospod zaslužil.

Želim, da bi vsak izmed vas v veri, v svojem srcu začutili bližino Vstalega, in se razveselil moči novega življenja, ki je lastno Božjim sinovom in hčeram.

Naj vaša srca napolnita veselje in upanje, da boste lahko v ta svet prinašali luč upanja in živete vere.

Vstali Gospod nas pošilja polne velikonočnega veselja, poguma in vere v naše družine, skupnosti in delovna mesta. Ne bojmo se poslanstva, ki nam je zaupano!

Iz srca vam vsem želim blagoslovljene in doživete velikonočne praznike! Še posebej naj to moje voščilo doseže vse bolne, trpeče in osamljene. V srcu vsakega izmed nas naj odmeva veselo velikonočno oznanilo: Aleluja, Gospod je vstal, Gospod živi!
 
Msgr. Alojzij Cvikl
Mariborski nadškof metropolit

Preberite tudi:

S svojim zgledom je ustoličil zakon ljubezni

Velikonočna poslanica novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana

Velikonočno voščilo slovenskih škofov

Naše voščilo ob velikonočnih praznikih je hkrati molitev in prošnja k Svetemu Duhu za veselje in sprejemanje velikonočne skrivnosti.


Molimo z velikonočnim Magnificatom

»Aleluja! Končno spet odmeva ta spev med našimi molitvami! Gospod je vstal!«