Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Naj ne zmanjka upanja

Franci Petrič
Za vas piše:
Franci Petrič
Objava: 22. 06. 2024 / 10:40
Oznake: Beseda med nami
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.06.2024 / 10:46
Ustavi predvajanje Nalaganje
Naj ne zmanjka upanja
Kristjan živi v zavesti, da je nad njim Bog, ki ga ima rad, ga spremlja in podpira, še več, ki mu daje svoje darove in ga dela deležnega Božjega življenja. FOTO: Tatjana Splichal

Naj ne zmanjka upanja

Ko boste prebrali Pričevanje svetosti v tokratni števiki, ki govori o blaženi Benedetti Bianchi Porro (1936–1964), vas bo gotovo marsikaj nagovorilo, predvsem pa opogumilo vsakogar, ki včasih doživlja težo križa bolezni ali trpljenja.

Takole je zapisala nekemu mladeniču s postelje svojega križa: »Ker sem gluha in slepa, je zame vse postalo zapleteno. Vendar pa mi na moji kalvariji ne manjka upanja. Vem, da me na koncu poti čaka Jezus. Na naslanjaču in v postelji, kjer zdaj ležim, sem odkrila večjo modrost od človeške. Odkrila sem, da Bog obstaja, da je ljubezen, zvestoba, veselje in gotovost do konca sveta. Moji dnevi niso lahki. Težki so, a sladki, ker me v trpljenju spremlja Jezus ter mi lajša osamljenost in prinaša luč v temo. Smehlja se mi in sprejema moje sodelovanje.«

Ste kdaj pomislili sredi svojih preizkušenj in težav, da ste obdarovani?

Ste kdaj pomislili sredi svojih preizkušenj in težav, da ste obdarovani, ali pa ste zgolj dihovali zaradi vsega, kar vam življenje nalaga, in ste se smilili samemu sebi. Ob življenju žena, kakor je omenjena Benedetta, ali pa kakor je bila npr. sv. Terezija Deteta Jezusa, pa naši svetniški kandidatki Magdalena Gornik in Cvetana Priol, se še bolj potrjuje slovenski rek: »Če človek izgubi denar, izgubi nekaj, če izgubi zdravje, izgubi veliko, če pa izgubi upanje, izgubi vse …« 

Pričevanja svetosti, ki jih srečujemo kristjani tudi v sedanjem času, ne le v preteklosti, nam utrjujejo upanje, da nismo sami, ampak da nad nami bedi roka Nekoga. Kristjan živi v zavesti, da je nad njim Nekdo, Oseba, Bog, ki ga ima rad, ga spremlja in podpira, še več, ki mu daje svoje darove in ga dela deležnega Božjega življenja. Sv. Avguštin je dejal: »Verovati pomeni misliti pritrdilno, se pravi biti vnaprej odprt za nova spoznanja, se ne zapirati v svoj ozki miselni svet.« 

Biti veren pomeni predvsem sprejeti v svoje življenje navzočnost Nekoga, ki me varuje in mi daje gotovost. Papež Frančišek je zato mladim, ki so se srečali z njim letos 28. aprila v Benetkah, dejal: »Dvignite se s tal, ker smo bili ustvarjeni za nebesa. Dvignite se od žalosti in poglejte navzgor. … Priznajte, kdo ste, in se zahvalite Gospodu. Recite mu: Moj Bog, hvala ti za življenje. Moj Bog, naj se zaljubim v življenje, v svoje življenje. Moj Bog, ti si moje življenje.«

Biti veren pomeni predvsem sprejeti v svoje življenje navzočnost Nekoga, ki me varuje in mi daje gotovost.

To seveda lahko stori le človek, ki je potopljen v Božje. In tu ima svoje mesto branje in premišljevanje Svetega pisma, h kateremu nas vodi Beseda med nami. Naj zato tudi letošnji počitniški in dopustniški dnevi minevajo v navzočnosti Božjega in Beseda med nami naj vam bo opora pri tem. Pa blagoslovljene poletne dni vsem želim!


Članek je bil objavljen v reviji Beseda med nami (4/2024).

Nalaganje
Nazaj na vrh