Rdeča nit letošnjega festivala je bila kulinarika, saj je prav v okviru njega izšla knjiga Malečniška kuharica, v kateri so zbrani 100-letni recepti šolskih sester, ki so nekoč delovale v Malečniku.

Čajanka za osebe s posebnimi potrebami

Letošnji Glaserjev festival smo začeli s čajanko za osebe s posebnimi potrebami. Udeležili so se je varovanci varstveno-delovnega centra Polž iz štirih bivalnih enot. Marko Glaser je dobro poznal stiske ljudi, tako duhovne kot materialne. Namenjal jim je posebno skrb. Njegov kronist nam je ohranil zapis, da je bil Glaser revežem vedno »mili oče«. V času Glaserjevega župnikovanja je v malečniški župniji obstajal poseben zavod za sirote, ki je po srečnem delovanju razpolagal z 22.000 goldinarji. Vsak mesec je do 100 goldinarjev sredstev razdelil med župnijske reveže oziroma pomoči potrebne.

Odziv udeležencev je bil dober. FOTO: Žan Kelbič

Kaligrafska delavnica in razstavi

Otroci so se na posebni kaligrafski delavnici preizkusili v pisanju s kaligrafskim peresom. Ob spoznavanju osnov pisanja in glavnih značilnostih pisave so napisali kratko besedilo na list papirja, ga preložili na način, kot so to počeli v preteklosti, ter ga zapečatili z voskom. Udeleženci so spoznali, da lahko že z osnovami, pridobljenimi na delavnici, obogatijo besedila in v način komunikacije vnesejo osebno noto, ki se dandanes v izmenjavi elektronskih sporočil izgublja. Delavnico je v organizaciji Pokrajinskega arhiva Maribor izvajala Špela Valadžija. Kaligrafski izdelki otrok so obogatili pecivo, ki je bilo razstavljeno v sklopu zgodovinske razstave: Ko o zemlji in kruhu spregovorijo arhivi. Omenjeno razstavo sta pripravila Pokrajinski arhiv Maribor in Nadškofijski arhiv Maribor, avtorja sta mag. Lilijana Urlep in mag. Jure Maček. Razstava govori o dolgi poti, ki je potrebna, da hrana pride na mizo. Na razstavi v Glaserjevem salonu z galerijo so do 7. maja 2023 na ogled različni originalni dokumenti in reprodukcije, ki govorijo o pridelavi, pripravi in uživanju hrane. Predstavitev se krajevno nanaša na širšo štajersko območje, vključenih pa je tudi nekaj zanimivosti za Malečnik in okolico. V vsebinskem smislu je zajetih več vidikov, od gospodarskega, kmetijskega in kulinaričnega do sociološkega in kulturno-antropološkega. Sočasno je Društvo malečniških gospodinj pripravilo razstavo pekovskega peciva po recepturah malečniških šolskih sester. Namen razstave je večplasten: seznaniti javnost z raznovrstnim arhivskim gradivom, povezanim s prehrano, in opozoriti na veliko vlogo in pomen kulinarične dediščine.

Pekovski delavnici za otroke in odrasle

V okviru festivala sta potekali dve pekovski delavnici, za otroke in odrasle. Udeleženci delavnice so se na osnovi stoletnih receptur malečniških šolskih sester seznanili s postopkom izdelave vlečenega testa in pripravi jabolčnega in skutnega zavitka. Preizkusili so se tudi v izdelavi janeževih upognjencev in peki sladkih cevk (cigar). Na ta način so spoznavali z bogato kulturno dediščino preko kulinarične izkušnje.

Podelitev prvega Glaserjevega srebrnika z listino. FOTO: Žan Kelbič

Vino in kitara z Adijem Smolarjem

Za dopolnitev kulinaričnemu dogajanju na Glaserjevem festivalu so poskrbeli člani Društva vinarjev Na zdravje, Malečnik. V župnijski trinadstropni vinski kleti so priredili vinsko-glasbeni večer Vino in kitara. Obiskovalci so lahko degustirali več kot 20 vzorcev vin lokalnih vinarjev ob poslušanju glasbe. Poseben gost večera je bil Adi Smolar.

Premierna predstavitev Malečniške kuharice

Osrednja slovesnost 2. Glaserjevega festivala je potekala v petek. Na njej je bila premierno predstavljena knjiga Malečniška kuharica, v kateri so zbrani stoletni recepti malečniških šolskih sester. Glasbeni program so oblikovali učenci OŠ Malečnik, o nastanku kuharice, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva založba, pa so na okrogli mizi z urednico Saško Ocvirk spregovoril s. Hermina Nemšak, predstojnica Frančiškank brezmadežnega spočetja, Valerija Bračko, predsednica Društva malečniških gospodinj, in dr. Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj v Malečniku. Navzoče so bile tri hčerke pokojne Alojzije Koletnik, ki je bila pred sto leti tečajnica kuharskega tečaja pri malečniških šolskih sestrah in katere rokopis receptov je bil podlaga za izdajo knjige.

Kulinarična dediščina ni le nekaj, kar smo podedovali iz preteklosti

Na slovesnosti je zbrane nagovorila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Organizatorjem festivala se je zahvalila, da s svojim angažmajem pomagajo ohranjati kulinarično znanje in veščine naših prednikov ter jih prenašati na prihodnje rodove. »Pobude, kot je Glaserjev festival, predstavljajo pestrost in bogastvo naše kulinarike ter nas opominjajo na pomen ohranjanja tradicije. Nosijo jasno sporočilo, da naša kulinarična dediščina ni le nekaj, kar smo podedovali iz preteklosti – je nekaj, za kar se moramo aktivno truditi, ohranjati in negovati,« je še dejala.

Kuharski recepti malečniških šolskih sester. FOTO: Žan Kelbič

Prvi Glaserjev srebrnik z listino

V sklopu festivala je Župnija Malečnik prvič podelila Glaserjev srebrnik z listino. Ob predhodnem soglasju organov župnije je festivalski odbor enoglasno sprejel sklep, da se prvi Glaserjev srebrnik podeli redovnicam iz skupnosti Frančiškank brezmadežnega spočetja, ki so naslednice malečniških šolskih sester, kot znamenje hvaležnosti za njihovo zgodovinsko pomembno delovanje v Malečniku. Odlikovanje je iz rok ministrice in župnijskega upravitelja prevzela njihova predstojnica s. Hermina Nemšak.

Romanje-ekskurzija v Belo krajino

Festivalsko soboto je zaznamovalo romanje-ekskurzija v Belo krajino, ki je imelo tudi kulinarični pridih, saj smo se med drugim ustavili v Črnomlju v Belokranjskem izročilu, ki ga vodi Bernarda Kump, in izdelovali ter pekli znamenite preste.

Duhovna zapuščina Marka Glaserja je dragocena dota

Sklepno dejanje festivala je bila spominska sveta maša za Marka Glaserja v romarski cerkvi Matere božje na Gorci nad Malečnikom. Župnijski upravitelj dr. Sebastijan Valentan je v pridigi dejal, da je duhovna zapuščina Marka Glaserja dragocena dota. »Če prebiramo njegove spise in se ravnamo po njegovih priporočilih, si znižujemo ne le obresti, ampak tudi glavnico do usmiljenega Boga« in se tako navezal na Glaserjevo pridigo o kralju in služabniku ter sklenil: »Letošnji Glaserjev festival smo začeli s čajanko za osebe s posebnimi potrebami, zato, da bi posebej naglasili Glaserjevo naklonjenost do ubogih, ki jih imamo vedno med seboj. Naj se nikoli ne naveličamo delati dobro. Naj bodo sadovi letošnjega festivala namenjeni njim, ki nas iščejo, ki nas potrebujejo in ki nam ne morejo povrniti, ker so že vse zapravili za to, da bi nekoč gledali Boga iz obličja v obličje«.