Foto: Založba Beletrina

Mnogim je samoumevno, da na pametnem telefonu, tablici ali računalniku gledamo videe, poslušamo oddaje, izpolnjujemo obrazce in komuniciramo. Ob tem pa ne pomislimo, da ta možnost ni samoumevna. V svetu, v katerem so spletišča in mobilne aplikacije že del vsakdana, je nemogoče, da bi bile tovrstne možnosti nedostopne. Pa vendar nekaterim gibalno, slušno ali vidno oviranim uporaba spletišč in mobilnih aplikacij ni tako preprosta.

Napačne interpretacije zakona

Ob svetovnem dnevu človekovih pravic, 10. decembra, je sektor Insajder, ki se v okviru zavoda Beletrina že vrsto let ukvarja z ranljivimi skupinami in dostopnostjo, pripravil novinarsko konferenco o Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ki velja od maja letos in javne organe RS zavezuje k omogočanju dostopnosti svojih spletišč in mobilnih aplikacij za vse, predvsem pa za uporabnike z oviranostmi, kot so invalidi in starejši. Vendar opažajo, da se v slovenskem prostoru že pojavljajo enostranske, napačne interpretacije zakona, zaradi česar določene skupine ljudi z invalidnostmi nimajo enakih možnosti kot druge in lahko zato ostanejo izključene.

O tem in siceršnjih težavah invalidov so spregovorili Anton Petrič, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, kot predstavnik gluhih, naglušnih in gluhoslepih, Miha Kosi, strokovni sodelavec Društva študentov invalidov, Goran Kustura, generalni sekretar Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), in direktor Beletrine Mitja Čander. Novinarsko konferenco je vodila vodja sektorja Insajder Maša Malovrh.

Dostopnost spletišč ni enaka za vse invalide

Govorci so opozorili na to, kako težko je lahko izpolnjevanje obrazcev za spletnih straneh, gledanje videov in oddaj, ob tem pa so moteče tudi reklame pop-up, ki povzročajo dodaten stres. Opozorili so na to, da vsebine niso dostopne vsem invalidom. Npr. če ima video podnapise, to pomaga gluhim, slepim pa ne. V virtualnem svetu se težko znajdejo tudi tisti, ki imajo težave s finomotoriko, ki otežuje uporabo miške, zato bi bile primernejše večje ikone in okenca pri izpolnjevanju obrazcev ali vizualno predstavljeno vprašanje (video s tolmačem v znakovnem jeziku), da bi ga lahko razumeli tudi gluhi.

Kot vključujoča in ne le strpna družba je treba s prilagoditvijo spletnih strani in aplikacij poskrbeti za vse skupine, hkrati pa ni dovolj invalide le vključiti v zasnovo (kar je laže kot poznejše urejanje), temveč strani tudi vzdrževati tako, da bodo dostopne vsem.

Dostop do informacij je ključnega pomena predvsem pri izobraževanju. Študenti npr. uporabljajo splet v študijske namene dnevno, prav tako pa je dostop do gradiva pomembna tudi sicer. Gluhim so tako tolmač ali podnapisi v veliko pomoč, gibalno oviranim pomaga tudi virtualna tipkovnica.

Kljub zakonu niti spletne strani javne uprave še niso vse prilagojene

Veliko spletnih strani javne uprave že ima urejeno spletno dostopnost za invalide, kljub zakonu tega nima še vedno veliko občin. A to je le del vseh spletnih vsebin. Še težje je k temu privabiti zasebna podjetja. Mobilne aplikacije delajo različna podjetja, le redka, npr. Huawei, ki je v znakovni jezik prevedel pravljice, pa pomislijo na invalide. Stroški pri postavljanju strani in aplikacij niso veliko večji od siceršnjih (le za okoli pet odstotkov), še posebej, če to vključijo že v začetni stopnji.

Izvajanje zakona ni dobrodelna dejavnost

Zakon je jasen, tudi sankcije za njegovo neizvajanje, je dejal Mitja Čander, ki je skoraj slep in tako razume, s čim se spoprijemajo invalidi pri uporabi spletne tehnologije. Poudaril je, da izvajanje zakona ni dobrodelna dejavnost, temveč zahteva strokovno usposobljenost. Nemalokrat se žal invalidi srečujejo z ignoranco odločevalcev pri urejanju prilagoditev. Medtem ko je fizična dostopnost za invalide že precejšnja, pa v virtualnem svetu Slovenci zaostajamo glede na evropsko povprečje.

Kaj pa starejši?

Veliko starejših, ki imajo katero od oviranosti, ni vključenih v invalidske organizacije, vendar nanje ne smemo pozabiti, saj jih vedno več uporablja splet. Sčasoma bo takšnih še več. Zato je dostopnost spletišč za vse pomembna za širšo skupnost.