Naj bodo med počitnicami otroci sami doma?
Naj bodo med počitnicami otroci sami doma?
Foto: Vid Ponikvar/Sportida
Dr. Zdenka Zalokar Divjak je psihologinja in logoterapevtka, avtorica številnih člankov in šestih knjig o vzgoji. V Brestanici v sodelovanjem z Društvom ljubiteljev narave Krško pod imenom Gora izobražuje in svetuje strokovnim delavcem in otrokom, ki jih k njej na terapijo in tabore vozijo starši iz vse Slovenije. Da bi poletne počitnice čim bolj kakovostno preživeli, smo jo povprašali za nekaj nasvetov.
Zakorakali smo v poletne počitnice. Nam lahko daste kakšen nasvet, kako naj jih preživimo?
Starši, vzgojitelji, učitelji se spreminjajo v animatorje otrokovih aktivnosti. Otroci se ne znajo več sami igrati, »mi je dolgčas«, je zelo pogosto slišati. Torej, najprej morajo starši pri sebi rešiti vprašanje, kaj je otroška igra in komu je namenjena. Lahko pa skupaj hodimo, kolesarimo itd. Še največ časa pa bodo preživeli doma in doma je vedno dovolj dela, samo zahteve je treba postaviti.
Zelo pomembno je, da tudi med počitnicami ohranimo red spanja. Mogoče malo bolj ohlapen kot med časom pouka, ampak da ne ponočujejo. Pri mladostnikih je to pomembno zato, ker se pred deveto, deseto uro začne sproščati hormon sreče, melatonin, ki poskrbi za to, da si telo res spočije.
Pri mladostnikih pogrešam tudi to, da bi znali skuhati kosilo. To je ena od možnih zadolžitev, ki je lahko za otroka od 12. leta naprej vsakodnevna. Ko otrok pripravlja hrano, se nauči določenih veščin, trenira fino motoriko, iz tega pride ustvarjalnost, skrb za druge. Skratka: ni treba razmišljati le o tem, kako bi jih razvedrili in zamotili, ampak moramo čas enakomerno razporediti med obveznosti in prosti čas. Kot je med šolskim letom čas razporejen med čas za učenje in med prosti čas, tako naj bi med počitnicami bil čas razporejen med čas za obveznosti doma in čas za igro in razne aktivnosti.
Foto: Vid Ponikvar/Sportida
Kako gledate na to, da se otroke ob dopoldnevih pusti same doma?
Meja, kdaj pustijo starši otroke same doma, se je zelo povišala. Včasih smo bili cel popoldan sami doma, ker so starši delali. Danes pa živimo v strahu, kaj se bo zgodilo, če jih pustimo same. Jaz pravim, da otroci še nikoli niso imeli na razpolago toliko knjig, toliko možnosti, da se na igriščih vključijo v kakšne aktivnosti, da ne govorim, kako zasipani so z igračami, pa se z njimi sploh ne igrajo. Tako je zato, ker se starši od malega naprej igračkajo z otroki in se otroci navadijo, da je nekdo stalno ob njih in jim daje navodila. Današnje otroke imenujem generacija, ki deluje po navodilih, kar je ravno nasprotno od tega, kar bi želeli doseči: ustvarjalnost pri otroku. Naklonjena sem temu, da so otroci sami doma. Tudi na tak način jim privzgajamo odgovornost.
Kdaj pa lahko sami ostanejo doma?
Če imajo starši enega otroka starega 8, drugega pa recimo 6 let, ju že lahko pustijo sama. Odvisno pa je seveda, koliko so že prej otroke pripravljali na to.
Kako gibanje v naravi in prosta igra podpirata razvoj otrok?
Gibanje v naravi je doživljajsko učenje, ker pri tem sodelujejo vsa naša čutila. Če želimo začutiti naravo, je treba vsak dan biti v gozdu, na travniku. Pri mnogo otrocih so žal čutila že otopela. Kar otipamo, ovohamo, slišimo, se nas po navadi najprej čustveno dotakne, to pa spodbudi tudi miselne procese po iskanju povezav, razlagi itd. To je pravzaprav obratno učenje od tega, ki ga prakticiramo v šoli.
Foto: Vid Ponikvar/Sportida
Kako je z vrednotami?
Znanje, moč in uspeh so pozitivne vrednote takrat, ko so v sorazmerju z dobrimi odnosi, ki jih ustvarjamo v družini, na delu, ko čutimo, da smo spoštljivi do vseh okrog nas, ko imamo dober občutek, da zmoremo skrbeti drug za drugega in se tudi osebno razvijati. Vrednot se ne da učiti, ampak jih je potrebno živeti. Gotovo so ljubezen, spoštljivost, zaupanje še vedno vrednote, ki morajo biti zelo pri vrhu vrednostne usmeritve posameznika.
Težava pa je človekov pohlep, ker ko je uspešen, hoče biti še bolj, ko ima nekaj moči, jo hoče še več. Dan pa ima samo 24 ur in meni je vedno smešno, ko slišim, da bodo dali 150 % od sebe za nek uspeh. Ali so špricali matematiko ali pa imajo previsoko mnenje o svojih sposobnostih.
V novi Naši družini (28/2020) si lahko preberete celoten pogovor, v njem pa sogovornica tudi o tem:
- Ø kako gleda na obdobje samoizolacije, ki je za nami,
Ø kako izkoristiti čas, ko so družine skupaj doma,
Ø kako gibanje v naravi in prosta igra podpirata razvoj otrok,
Ø kakšne spremembe v šolskem sistemu predlaga,
Ø kako se pripraviti na morebitni drugi val,
Ø kako v prihodnje izboljšati šolanje na daljavo.