Arhivsko društvo Slovenije je danes (16. oktobra) podelilo Aškerčevo nagrado in priznanji, najvišja odličja za dosežke na področju arhivistike in popularizacije arhivske dejavnosti. Stanovsko Aškerčevo nagrado, ki jo podeljujejo vsaki dve leti, je za življenjsko delo prejela Marija Hernja Masten, z dvema Aškerčevima priznanjema pa so nagradili tri arhivistke: Vesno Gotovina (Arhiv R Slovenije) in Hedviko Zdovc (Zgodovinsko arhiv Celje) za pripravo Zbirnega kataloga rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi, priznanje za kritično objavo virov v delu »Korespondenca Jožefine in Fidelija Terpinc« iz fonda Graščine Fužine iz sredine 19. stoletja pa je prejela Nataša Budna Kodrič (Zgodovinski arhiv Ljubljana).

Aškerčeva nagrajenka za življenjsko delo Marija Hernja Masten. FOTO: Radio Ptuj


Nagrajena raziskovalka dominikanskega samostana in arhivistka samostana ptujskih minoritov

Marija Hernja Masten je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila, so zapisali v utemeljitvi nagrade: »Svoj poklic sicer doživlja kot poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja tudi v pokoju.«

V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo, še pišejo v utemeljitvi. »V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva. »Doma« je bila tudi v čitalnici in pri delu z uporabniki. Izvajala je arhivsko pedagoško delo, sodelovala je s šolami vseh stopenj, jih obiskovala in imela številna predavanja.«

Aškerčeva nagrajenka Hernja Mastenova je raziskovala zgodovino dominikanskega samostana na Ptuju.


V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave, pišejo v utemeljitvi. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju. Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije. V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije.