Prestižno nagrado je prof. Legutku izročil madžarski premier Viktor Orban in se z njo Poljaku zahvalil za dolgoletno delo in trud za ohranjanje evropskih kulturnih temeljev in moralnih načel. »Malo je ljudi, ki so naredili toliko za promocijo nacionalne suverenosti in tradicionalnih načinov razmišljanja v akademskem svetu in politiki kot prof. Legutko,« mu je polaskal poslanski kolega Tomasz Poreba.

Za zaščito evropskih vrednot in svobode

»Nagrado sem prejel za zaščito evropskih vrednot in svobode. To predpostavlja, da so evropske vrednote in svoboda danes ogrožene in jih je treba zaščititi. To drži! Toda kako je mogoče, da živimo v svetu, v katerem so besede, kot sta Evropa in Evropejec, največja pohvala, hkrati pa lahko vsakdo vidi, da postajajo vse bolj prazne?« se je na prejem nagrade odzval Legutko.

EU trdi, da predstavlja evropske vrednote

In še: »Ker EU trdi, da predstavlja Evropo, trdi tudi, da predstavlja evropske vrednote, denimo demokracijo in svobodo. Trditev implicira, da vse, kar počne EU, podpira demokracijo in svobodo, in kdor v tem pogledu nasprotuje EU, omejuje demokracijo in svobodo. Podobno je argumentu iz mojih mladih let, ko so komunisti dejali: ker je komunizem v dobro ljudi, je, kdor mu nasprotuje, proti dobremu ljudi.«

Kdo je Legutko?

Ryszard Legutko (1949) je poljski filozof, politik in profesor filozofije na krakovski univerzi, specializiran za antično filozofijo in politično teorijo. Po padcu komunističnega režima je soustanovil Center za politično misel, ki združuje raziskovalno dejavnost, poučevanje, seminarje, konference in hkrati deluje tudi kot založba.

Demon v demokraciji

Prevedel in napisal je komentarje Platonovega Fajdona (1995), je tudi avtor Platonove kritike demokracije (1990), Traktata o svobodi (2007), Eseja o poljski duši (2008) in Sokrata (2013). Pri Založbi Družina pa je torej lani, v prevodu Nikija Neubauerja, izšlo njegovo delo Demon v demokraciji.

Liberalna demokracija in komunizem

V tej knjigi (več o njej TUKAJ) Legutko pojasnjuje, kako se je liberalna demokracija sčasoma uklonila istim ciljem kot komunizem, čeravno brez brutalnost v sovjetskem slogu. Oba sistema omejujeta človeško naravo na navadnega človeka, ki je prepričan, da je osvobojen vseh spon preteklosti.

Aprila lani v Cankarjevem domu

Tako komunist kot liberalni demokrat nočeta priznati, da obstaja kar koli vrednega zunaj političnih sistemov, ki sta jim obljubila zvestobo; za nameček oba sistema zavračata vsakršno kritično preučitev svojih ideoloških predsodkov. Legutko, sicer tudi evropski poslanec, je aprila lani spregovoril tudi slovenskemu občinstvu v Cankarjevem domu.

Družina ni več varen kraj

Kot je tedaj poudaril, da je bila tudi v komunizmu družina varen kraj, kjer si lahko bil svoboden. »Toda zakoni so se spremenili in v zahodnem svetu danes celo družina ni več varen kraj. Država in zakoni so se vmešali v družino, ki jo želijo prestrukturirati, da bi ustrezala političnim kriterijem,« je pojasnil.