Nagrada Nadje Magajna učiteljici Angelci Klanšek
Nagrada Nadje Magajna učiteljici Angelci Klanšek
Četrta dobitnica spominske tržaške nagrade, poimenovane po Nadji Magajna (1951-2006) je učiteljica na slovenski šoli v Buenos Airesu Angelca Klanšek.
V želji, da bi krepili smisel za vrednote, ki so odlikovale življenje Nadje Magajna Jevnikar so Skupnost Sv. Egidija za Furlanijo Julijsko krajino, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija in Nadjina družina ustanovili Nagrado Nadja Maganja, ki jo od leta 2010 vsako leto podeljuje poseben odbor. Po Metki Klevišar, Tamari Čikunovi iz Uzbekistana in lanski nagrajenki Tržačanki Lauri Famea so sinoči, v ponedeljek, 10. junija, nagrado podelili učiteljici Angelci Klanšek iz Buenos Airesa.
»Današnji večer je prav poseben večer. Nocoj se ob poklonu liku Nadje Magajna Jevnikar, ki se je zavestno odrekala ugodju, da je sledila Dobroti, Lepoti in Resnici in tako dozorela za večnost, zahvaljujemo Stvarniku za njen svetal zgled življenja. Zahvaljujemo pa se mu tudi za Angelco Klanšek, letošnjo dobitnico nagrade, ki nosi ime po Nadji,« je dejala na podelitvi nagrade slavnostna govornica, učenka »gospodične« Angelce Mirjam Jereb Batagelj.
Angelca Klanšek se je rodila leta 1923 v Boštanju ob Savi, gimnazijo je končala v Ljubljani med drugo svetovno vojno, po vojni pa z begunci odšla na Koroško. Že v taborišču je pomagala v begunski šoli, po preselitvi v Argentino pa je leta 1951 začela s poučevanjem v slovenski šoli. Od takrat naprej je bila skrb za tamkajšnjo slovensko šolo na njenih ramenih. Vodila jo je skozi polnih 50 let in si znala pridobiti sposobne in požrtvovalne sodelavke in sodelavce ter naslednike. V teh letih je sobotno Balantičevo šolo v San Justu obiskovalo nad 750 otrok. »Bila je učiteljica, ustvarjalka in mentorica. Znala je spodbujati, stati ob strani in zaupati v kreativnost mladega rodu. Ljubezen, ki bi jo lahko imela do lastnih otrok, je razlila na širšo družino vseh šolarjev,« je dejala Jereb Batageljeva.
Danes že tretja in četrta generacija zahajata v skupni slovenski Dom, kjer se še vedno sliši slovenska beseda. Neumorno delo Angelce Klanšek je eden tistih temeljev, zaradi katerega je “čudež” slovenske skupnosti v Argentini tako živ. Še danes, ko se bliža svoji 90-letnici, je vsa polna energije in še vedno poučuje.
»Nagradili ste me s tako veliko pozornostjo, ki je niti v sanjah nisem pričakovala. S hvaležnostjo sprejemam vaše priznanje, ga pa poklanjam tudi vsem, ki so mi v teh dolgih letih stali ob strani, me spodbujali k vztrajnosti in mi pri vsem delu pomagali,« je dejala vidno ganjena nagrajenka Klanškova v polni dvorani njenih prijateljev iz treh Slovenij, matične, izseljenske in zamejske, na Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Da ji je bil spodbuda pri njenem delu pesnik in mučenec France Balantič, po katerem se imenuje tudi šola v buenosaireškem predmestju San Justo, na kateri je Angelca poučevala 60 let in poučuje še danes. »Tine Debeljak nam ga je predstavil v verzu: Kot bakla svetiš nam vsenaokrog, v nje svitu mati, domovina, Bog. Naši mladi učenci že razumejo to balantičevo oporoko, ki jih nagovarja, naj ohranjajo ljubezen do izročila staršev, ljubezen do Boga in zvestobo domovini svojih dedov,« je dejala Klanškova in ob koncu z Balantičem izrazila željo: »Naj bom še dolgo bakla nema, ki popotnikom samotnim v noč gori.«
Program na podelitvi nagrade v Trstu sta z glasbo oblikovala bas-baritonist Marko Fink in pianistka Jana Zupančič. Kiparka Zalka Arnšek, ki vsako leto izdela kip za nagrajenko, je letos oblikovala posebno skulpturo, na kateri je upodobila besede, ki jih je Angelca povedala pred leti za Družino, namreč da bi še danes, če zapre oči, »lahko preštela galebe v jati, ki je spremljala ladjo, ki je zaplula iz obale Genove v daljno Argentino.« Kiparka Arnšek se je na skulpturi med drugim s štirimi nageljni spomnila tudi štirih bratov Klanšek, ki so bili iz Vetrinja vrnjeni in pobiti v kočevskih breznih.
Angelco Klanšek smo v Družini izbrali za osebnost tedna septembra 2006. Portret "gospodične" Angelce, kot jo kličejo v Argentini, si lahko preberete na spodnji povezavi.
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/190A7D9E2C283F82C12571DA002FB734?OpenDocument
foto: Tatjana Splichal