Stanovsko konservatorsko nagrado za življenjsko delo letos prejme Ivan Bogovčič »za izjemne dosežke na področju raziskovanja, dokumentiranja in popularizacije konservatorsko-restavratorske stroke ter konserviranja-restavriranja v času njegovega delovanja pred upokojitvijo.« Med prejemniki priznanj pa je tudi ekipa konservatorjev in restavratorjev Restavratorskega centra, ki priznanje Mirka Šubica prejme za uspešno koordinacijo in izvedbo konservatorsko-restavratorskih del pri celoviti obnovi cerkve Marijinega vnebovzetja na Blejskem otoku. (več v tiskani Družini)

Ivan Bogovčič pri delu v restavratorskem ateljeju podjetja Triptih, ki ga je ustanovil s svojima sinovoma, letos praznujejo petnajstletnico delovanja. FOTO: osebni arhiv

Akademski slikar in restavrator

Ivan Bogovčič, rojen leta 1943 v Breganskem selu ali, kot sam rad reče, »v slovenskem lijaku«, trikotnem prostoru med rekama Savo in Bregano ter obronki Gorjancev, je akademski slikar in restavrator. Študiral je na Šoli za uporabne umetnosti v Zagrebu, oddelku za dekorativno slikarstvo, tam se je prvič srečal z restavratorsko stroko, med nadaljnjim študijem na likovni akademiji v Zagrebu in podiplomskem študiju restavratorstva v Ljubljani pa ga je stroka povsem osvojila. Po končanem študiju je do leta 1970 deloval v restavratorskih ekipah Jugoslovanskega inštituta za varstvo spomenikov, potem pa je delo nadaljeval na Zavodu za spomeniško varstvo RS – v letih od 1973 do 1979 ga je tudi vodil – ter v Restavratorskem centru. Za pedagoško delo se je habilitiral že leta 1983, poldrugo desetletje je občasno sodeloval z Akademijo za likovno umetnost (ALU) kot zunanji predavatelj. Ko se je leta 1997 na ALU odprl dodiplomski program za restavratorstvo, pa je teren in atelje zamenjal za kateder. Poleg profesure na ALU je redno predaval še na Filozofski fakulteti na oddelku za umetnostno zgodovino dva predmeta: umetnostno tehniko in restavratorstvo.

Na razstavi v galeriji družina je ob svoji 70-letnici razstavil slikarske portrete svojih najljubših ljudi. FOTO: Tatjana Splichal

»Biti restavrator je najprej humano poslanstvo«

Ob pedagoškem in terenskem delu je objavil več kot 80 prispevkov in razprav s tega področja, prejel je številne nagrade in priznanja, med drugim tudi Steletovo. V več kot polstoletnem poklicnem delu na področju restavratorstva je izvedel več kot sedemsto posegov na sakralni likovni dediščini. Za restavratorski poklic je navdušil tudi oba sinova, Jureta in Luko. Ustanovili so podjetje Triptih, njihovo delo temelji na restavratorskih posegih na stenskih slikah, leseni polihromirani plastiki (oltarji), slikah na platnu, slikah na lesu in mozaikih. Odkar je v pokoju, nad njihovim delom bedi le še s strokovnimi nasveti, sam pa se spet posveča slikarstvu. Ob svoji sedemdesetletnici (leta 2013) je v galeriji Družina razstavil sedem slikarskih portretov-triptihov njemu najdražjih oseb, nekakšno »inventurno razstavo kot pregled življenjske in ustvarjalne poti«.

Po upokojitvi je Ivan Bogovčič delo prepustil sinovoma, pomaga jima le še z nasveti. Sam pa se je z ženo posvetil pridelavi cvička v dolenjskih vinogradih. FOTO: osebni arhiv

»Biti restavrator je najprej humano poslanstvo, saj je naše delo z vidika fizičnega preživetja nepomembno, a pomislimo, kako bi osiromašili duhovno plat človeštva, če bi prepustili usodi vso kulturno dediščino, ki smo jo prejeli od prednikov in jo moramo zapustiti zanamcem,« je pred leti dejal v pogovoru za Družino.

Ob 60-letnici Ivana Bogovčiča (2003) je založba Družina izdala publikacijo Utrinki - z opisom njegovih največjih restavratorskih projektov. FOTO: Luka Bogovčič

Nagrado bo Restavratorsko društvo Slovenije, ki mu predseduje mag. Martina Lesar Kikelj, podelili 29. novembra v Narodni galeriji. (pogovor z Ivanom Bogovčičem bo objavljen v tiskani Družini)