Dragi mladi, dragi romarji zaupanja, dobrodošli v Rimu!

Prišli ste v velikem številu iz vse Evrope in drugih celin, da bi molili ob grobovih svetih apostolov Petra in Pavla. V tem mestu sta oba prelila kri za Kristusa. Vera, ki je spodbujala ta velika Kristusova apostola, je ista vera, zaradi katere ste se tudi sami podali na to potovanje. V letu, ki se bo kmalu začelo, boste odkrivali izvire zaupanja v Boga, da bi ga lahko živeli v vsakdanjem življenju. Vesel sem, da ste na ta način udejanjili cilje leta vere, ki se je začelo v oktobru.

To je že četrto Evropsko srečanje mladih, ki poteka v Rimu. Ob tej priložnosti bi rad ponovil besede svojega predhodnika, Janeza Pavla II, ki jih je izrekel mladim med tretjim srečanjem v Rimu: »Na tem romanju zaupanja na zemlji je tudi papež globoko predan skupaj z vami … Tudi sam sem poklican biti romar zaupanja v Kristusovem imenu.« (30. december 1987)

Pred malo več kot sedemdesetimi leti je brat Roger ustanovil Taizéjsko skupnost. Tisoči mladih z vsega sveta še vedno prihajajo tja, da bi našli smisel svojemu življenju. Bratje jih sprejmejo, mladi pa se jim pridružijo pri molitvi in dobijo priložnost, da izkusijo oseben odnos z Bogom. Da bi mlade podpiral na tej poti h Kristusu, je brat Roger začel z romanjem zaupanja na zemlji.

Neutrudljiv pričevalec evangelija miru in sprave, goreče zavezan ekumenizmu svetosti, je brat Roger vse, ki so prišli v Taizé spodbujal, da postanejo iskalci občestva. V svojih srcih moramo prisluhniti duhovnemu ekumenizmu, ki ga je živel, in dopustiti, da nas njegovo pričevanje vodi k ekumenizmu, ki je resnično notranji in duhovni. Sledite njegovemu zgledu in bodite tudi vi prinašalci tega sporočila o edinosti. Zagotavljam vam, da bo Katoliška cerkev še naprej trdno predana iskanju poti sprave, ki vodijo k vidni edinosti kristjanov. Zato nocoj s posebno naklonjenostjo pozdravljam tu prisotne pravoslavne in protestantske vernike.

Danes nam Kristus postavlja enako vprašanje, kot ga je postavil svojim učencem: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter, pri čigar grobu smo v tem trenutku zbrani, je odgovoril: »Ti si Kristus, Sin živega Boga« (Mt 16,15-16). Petrovo celotno življenje je postalo konkreten odgovor na to vprašanje. Kristus od vsakogar pričakuje odgovor, ki ne bi izhajal iz prisile ali strahu, temveč iz globoke svobode. Z odgovorom na to vprašanje bo vaše življenje dobilo močnejši smisel. Besede iz Pisma sv. Janeza, ki smo jih ravnokar slišali, nam na preprost način pomagajo razumeti, kako naj odgovorimo: »Da vérujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in da se med seboj ljubímo« (1 Jn 3,23). Verujte ter ljubite Boga in druge! Kaj bi lahko bilo bolj vznemirljivo? Kaj bi lahko bilo lepše?

V teh dneh v Rimu dopustite, da v vaših srcih zori vaš 'da' Kristusu. Pri tem naj vam pomagajo daljši trenutki tišine, ki je sestavni del vaših skupnih molitev in sledi poslušanju Božje besede. Kot pravi Drugo Petrovo pismo, je ta Beseda kot »svetilka, ki sveti na mračnem kraju«, in dobro je, da ste nanjo pozorni, »dokler ne zasije dan in ne vzide danica v vaših srcih« (2 Pt 1,19). Razumeti morate: če mora danica vziti v vaših srcih, je to zato, ker je ni vedno tam. Včasih zlo in trpljenje nedolžnih v vas ustvarita dvom in nemir. Reči 'da' Kristusu tako lahko postane težko. A ta dvom iz vas ne naredi nevernikov! Jezus v evangeliju ni zavrnil moža, ki je rekel: »Verujem, pomagaj moji neveri« (Mr 9,24).

Da v tem boju ne bi izgubili zaupanja, vas Bog ne pusti samih in osamljenih. Vsem nam daje radost in tolažbo v občestvu Cerkve.

Zahvaljujoč gostoljubju številnih župnij in verskih skupnosti, lahko med svojim bivanjem v Rimu doživljate novo izkušnjo Cerkve. Vabim vas, da po vrnitvi domov, v svoje države, odkrijete, da ste vsak s svojo poklicanostjo po Božji volji soodgovorni za njegovo Cerkev. To občestvo, ki je Kristusovo telo, vas potrebuje in v njem ima vsak izmed vas svoje mesto. Sveti Duh s pomočjo vaših talentov oblikuje in daje življenje tej skrivnosti občestva, ki je Cerkev, zato da bi današnjemu svetu prinašali veselo oznanilo evangelija.

Skupaj s tišino ima pomembno mesto v vaših skupnih molitvah tudi pesem. V teh dneh so rimske bazilike napolnili taizéjski spevi. Pesem je opora in edinstveni izraz molitve. Ko pojete h Kristusu, se odprete tudi skrivnosti njegovega upanja. Pri slavljenju Boga se ne bojte prehiteti jutranje zarje. Ne boste razočarani.

Dragi mladi prijatelji, Kristus vas ne odteguje svetu, ampak vas pošilja tja, kjer primanjkuje svetlobe, da bi jo lahko vi prinesli drugim. Da, vsi ste poklicani biti majhne svetilke za tiste, ki vas obkrožajo. S pozornostjo za pravičnejšo delitev zemeljskih dobrin, z zavezanostjo pravičnosti in novi človeški solidarnosti boste vsem okrog sebe pomagali bolje razumeti, kako nas evangelij približuje Bogu in hkrati tudi drugim. Tako boste s svojo vero prispevali k odkrivanju izvirov zaupanja na zemlji.

Bodite napolnjeni z upanjem. Bog naj blagoslovi vas, vaše družine in prijatelje!