Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Nagovor mariborskega nadškofa Franca Krambergerja

Objava: 26. 06. 2006 / 07:42
Oznake: Družba
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:06
Ustavi predvajanje Nalaganje

Nagovor mariborskega nadškofa Franca Krambergerja

Nagovor mariborskega nadškofa in metropolita msgr. dr. Franca Krambergerja ob razglasitvi nove murskosoboške škofije ter posvetitvi in umestitvi prvega murskosoboškega škofa, msgr. dr. Marjana Turnška
Nagovor mariborskega nadškofa in metropolita msgr. dr. Franca Krambergerja ob razglasitvi nove murskosoboške škofije ter posvetitvi in umestitvi prvega murskosoboškega škofa, msgr. dr. Marjana Turnška

Spoštovani g. apostolski nuncij (msgr. Santos Abril y Castelló), sobratje v škofovski, duhovniški in redovniški službi, diakoni, bogoslovci, sestre redovnice; spoštovani evangeličanski škof (Geza Erniša), evangeličanski verniki, predstavniki drugih verskih skupnosti; spoštovani predstavnik Evropskega parlamenta, predstavniki in zastopniki državne – republiške in murskosoboške mestne oblasti, drugi odlični gostje, dragi bratje in sestre!

Ko je Kristus svojim učencem razlagal o Božjem kraljestvu, jim je dejal: »Blagor vašim očem, ker vidijo, in vašim ušesom, ker slišijo! Kajti resnično, povem vam: Veliko prerokov in pravičnih si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušate, pa niso slišali!« (Mt 13,16 – 17).

Na današnjo nedeljo, ko slovenski narod proslavlja svojo državnost in se spominjamo zgodovinskega dogodka – razglasitve samostojnosti pred 15. leti, smo zbrani tu, v Murski Soboti tudi pri zgodovinskem dogodku: pri razglasitvi nove škofije, pri posvetitvi in umestitvi prvega murskosoboškega škofa msgr. dr. Marjana Turnška. Po apostolskem nunciju smo poslušali in videli odlok Petrovega naslednika, papeža Benedikta XVI. Dà, blagor nam, našim očem in ušesom. Mnogi rodovi so želeli to videti in slišati, pa jim ni bilo dano.

Upravičeno smo srečni in veseli, pa tudi hvaležni, najprej Bogu, ki po svoji previdnosti vodi zgodovino Cerkve na Slovenskem in začenja njena nova poglavja. Hvaležni smo svetemu očetu Benediktu XVI., ki je kot pastir vesoljne Cerkve spoznal znamenja in potrebe Cerkve pri nas ter nanje odgovoril z ustanovitvijo treh novih škofij (v Celju, Novem mestu in Murski Soboti) in imenovanjem novih škofov. Hvaležni smo tudi apostolskemu nunciju, ki je v Rimu pri Svetem sedežu posredoval naše predloge; posebno skrb in naklonjenost je pokazal do ustanovitve škofije v Murski Soboti. Zahvala velja tudi dolgi vrsti zaslužnih mož – duhovnikov, ki so že v davni preteklosti na svoj način zaznamovali slovensko ozemlje na eni in drugi strani Mure, ter v duhu slovanskih blagovestnikov, sv. Cirila in Metoda skrbeli, da je slovenski narod tod ohranil vero, jezik, kulturo, dom in rod. V preroški perspektivi so pripravljali današnji dogodek: Mikloš Küzmič (1737–1804), župnik pri Sv. Benediktu v Kančevcih, očak Slovenske okrogline; Jožef Košič (1788–1867), župnik v Gornjem Seniku, ki je prinesel Slomškovega duha v te kraje in po Slomškovem zgledu delal za omiko prekmurskega človeka; dr. Franc Ivanòcy (1857–1913), ki so ga poznavalci imenovali: Oče ogrskih Slovencev, prekmurski Slomšek, Slovenski Mojzes. Napis na njegovem grobu »Budil in branil je narod svoj« nam vse pove. In kdo bi mogel prezreti oba Jožefa Klekla (starejši 1874–1948; mlajši 1879–1936)!

Tudi na desni strani Mure stopajo v ospredje velike in za ves slovenski narod zaslužne osebnosti: Jakob Missia (1838–1902), prvi slovenski kardinal; še prej Peter Dajnko (1787–1873), Franc Kovačič (1867–1939), Peter Kovačič (1899–1966), Matija Slavič (1877–1958), Anton Korošec (1872–1940) … To niso samo imena zaslužnih duhovnikov; v njih je ovekovečena usoda slovenskega naroda in Cerkve tu, na severovzhodu naše domovine. - Na poseben način pa je zaznamoval novo murskosoboško škofijo Božji služabnik Danijel Halas (1908–1945), mučenec po drugi svetovni vojni. S svojim mučeništvom, ki se je končalo v Muri, je posvetil in skrivnostno povezal obe strani reke Mure. Ta sveta povezava se danes vidno uresničuje v ustanovitvi nove škofije.

Drugi Vatikanski zbor nas je poučil, da je »škofija del Božjega ljudstva, ki je izročen pastirski službi škofa, s katerim deluje zbor duhovnikov. Ko je ta del Božjega ljudstva strnjen okoli svojega pastirja in je z njim po evangeliju in evharistiji zbran v Svetem Duhu, sestavlja delno Cerkev, v kateri resnično živi in deluje ena, sveta, katoliška in apostolska Kristusova Cerkev« (Š 11). Od danes se bo ta skrivnost v polnosti uresničevala v novi murskosoboški škofiji.

In o škofu uči isti koncil, da je prvi dušni pastir v škofiji, v njej izvršuje učiteljstvo, posvečevalno in vodstveno službo. Ko udejanja podobo Dobrega Pastirja je najbolj neposredna, vidna, avtentična Kristusova priča, kakor so bili apostoli. Da bi ta služba ostala skoz zgodovino neprekinjena, so si apostoli postavili naslednike. Tem so s polaganjem rok izročili dar Svetega Duha, ki so ga sami prejeli od Kristusa. S tem so jim podelili polnost svetega reda ali duhovništva. Po neprekinjeni vrsti škofov se iz roda v rod neokrnjeno ohranja apostolsko nasledstvo in duhovništvo.

Po škofu, ki ga obdajajo njegovi duhovniki, je sredi Božjega ljudstva navzoč sam Kristus kot večni in veliki duhovnik. Po škofovi službi sam Kristus oznanja evangelij, deli skrivnosti vere in pridružuje nove ude svojemu skrivnostnemu telesu, ki je Cerkev.

Zato z veseljem sprejemamo našega brata Marjana, ki ga škofje s polaganjem rok pridružujemo škofovskemu zboru in ga danes umeščamo za prvega škofa nove škofije. Zato ga, bratje in sestre murskosoboške škofije, sprejmite in spoštujte kot Kristusovega služabnika in delivca Božjih skrivnosti. Med vami mora pričevati za evangelij resnice in opravljati službo duha in pravičnosti. Ne pozabite besed, ki jih je Kristus rekel apostolom: Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zavrača mene zavrača, kdor pa mene zavrača, zavrača tistega, ki me je poslal (prim. Lk 10,16).

Tebi, dragi brat Marjan, ki Te je Gospod izbral izmed ljudi in Te zopet postavlja za ljudi, naj ponovim besede sv. Avguština, ki jih je naslovil svojim vernikom: »Strah me je, kar sem za vas; v tolažbo pa mi je, da sem z vami. Za vas sem škof, z vami pa sem kristjan. Škof je ime dolžnosti, kristjan pa je ime milosti. Prvo je ime nevarnosti, drugo pa ime zveličanja« (Sermo 340,1; PL 38, 1483).

Dà, škofovsko ime pomeni službo, ne pa časti in škof bolj koristi z delom in službo, kakor da predseduje v časti. Po besedah našega Učitelja mora biti tisti, ki je največji, kakor da je najmanjši. In kdor je predstojnik, mora biti kakor strežnik (prim. Lk 22, 26).

Kot naslednik apostolov imej vedno pred očmi Dobrega Pastirja, ki pozna svoje ovce in ovce poznajo njega, – Dobrega Pastirja, ki si ni pomišljal dati svojega življenja za svoje ovce, – Dobrega Pastirja, ki izgubljene poišče, razkropljene pripelje nazaj, ranjene obveze, bolne pokrepča, zdrave in krepke pa obvaruje, kakor smo danes slišali v prvem berilu (Ezek 34,11–16) in evangeliju (Jn 10,11–18).

Škofovsko posvetitev prejemaš na nedeljo po prazniku Srca Jezusovega, ki je imperativ ljubezni za vsakega kristjana, koliko bolj za škofa. Ljubi vse, ki so Ti danes zaupani, posebej duhovnike, redovnike, diakone – vse, ki v kakršnem koli duhovnem poklicu s Teboj delijo Kristusov službo. – Bodi odprtega srca do evangeličanov, naših bratov in sester po veri. Murskosoboška škofija je zaznamovana z ekumenizmom ali prizadevanjem za edinost. Mnogo več je tistega, kar nas združuje, kakor pa, kar nas loči. Prepričan sem, da bodo od danes, ko Murska Sobota sprejema svojega škofa, nosilca edinosti, ekumenska prizadevanja še večja in vidnejša.

Dragi sobrat Marjan, s škofovsko posvetitvijo in umestitvijo za prvega škofa, Ti bo izročena nova škofija. Skrbi torej za vse, med katere Te Sveti Duh postavlja, da vodiš Božjo Cerkev: v imenu Očeta, njega predstavljaš v svoji delni Cerkvi; v imenu njegovega Sina, Jezusa Kristusa, ker boš opravljal njegovo službo učitelja, duhovnika in pastirja; v imenu Svetega Duha, ki Cerkev oživlja, posvečuje in utrjuje s svojo močjo.

Za sklep se želim ustaviti ob grbu nove murskosoboške škofije. Tri polja so: eno predstavlja levo stran Mure, kjer je široka Panonska ravnina in široka žitna polja v Prekmurju. Tako široko je srce prvega murskosoboškega škofa. Vse zaobjema, nima enih in drugih, vsi so njegovi. Drugo polje simbolizira desno stran Mure, ki je ovenčana z vinsko trto, simbolom sv. evharistije ali daritve. Tudi škofovska služba je ena sama daritev, za ljudi, za duhovnike, za mladino, za oddaljene ali kakor koli odpisane. Med obema poljema je Mura, nad katero se pne most. Škof je pontifex, most med eno in drugo stranjo, med verniki in duhovniki, med samimi duhovniki, še več: med krajevno in vesoljno Cerkvijo.

In sedaj vas vse povabim, da pristopimo k svetemu dejanju, k posvetitvi in umestitvi prvega škofa v murskosoboški škofiji. Amen

msgr. dr. Franc Kramberger
mariborski nadškof in metropolit

Kupi v trgovini

Izpostavljeno
Pot v samoslovenstvo
Zgodovina
39,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh