Urednica in voditeljica oddaje Obzorja duha na TV Slovenija, s. Romana Kocjančič, komentarja glede odločbe Novinarskega častnega razsodišča ne daje, saj, po njenih besedah, »ta druščina nima nobene kredibilnosti!«. Ob tem navaja še stališča nekaterih profesionalnih novinarjev, ki pravijo, da »gre za skrajno levičarsko agendo, ki poskuša zatreti svobodno debato na področju uzakonitve evtanazije v Sloveniji.«

Kristjanofobija, neurejene zadeve vodilnih, mizoginija

Novinarji, ki so ji stopili v bran, še zatrjujejo: »Slovenska družba z vlado tudi na novinarskem področju čedalje bolj tone v totalitarne vzorce preteklega režima. V tem primeru gre tudi za samooklicane avtoritete, ki so v služabniškem odnosu z aktualno oblastjo in nimajo profesionalno moralne avtonomnosti. Ta skrajno levičarski ekstremizem izhaja kot naslednik revolucionarnega obdobja, ki nam je pustilo več kot 700 grobišč, ki za to druščino nikoli niso bili predmet obtožbe. Tudi tokrat smo priča inštitucionalne kristjanofobije, neurejenih zadev vodilnih in mizoginije.«

Kaj očita Srebrna nit?

Pritožnik je urednici in voditeljici oddaje s. Romani Kocjančič (pa tudi takratni v. d. odgovorne urednice Kulturnega in umetniškega programa TVS Katji Stamboldžioski in novinarki Uredništva verskih oddaj RTVS Karmen Bončar) očital kršitev 2., 3., 4., 15. in 25. člena novinarskega kodeksa, saj naj bi bilo po njegovem dogovorjeno, da bo v oddaji predstavljeno njegovo pisno pojasnilo o zakonskem predlogu, vendar ni bilo.

Brecljevi izjavi na tnalu

Po mnenju Srebrne niti so 2. in 3. člen kodeksa kršile z objavo izjave dr. Erika Breclja o evtanaziji (»Dame, ki to ponujajo, zelo hitro pridejo do zdravnika.« in »Raje vrnem zdravniško licenco, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prijeli bolnika za roko.«), češ da se »hude, neresnične in žaljive trditve« nanašajo nanj, zato bi morala urednica pred oddajo pridobiti odziv pritožnika ali ta del Brecljeve izjave izločiti.

Krajšanje in krnjenje

4. in 2. člen kodeksa so po mnenju pritožnika kršile s krajšanjem in krnjenjem triminutne pisne predstavitve ZPPKŽ, s čimer naj bi se urednica »izognila poudarkom, ki ji niso ustrezali, in zamolčala informacije, ključne za razumevanje teme« in prekršila dogovor med Srebrno nitjo in uredništvom. 15. člen je bil po mnenju pritožnika kršen, ker ni bila prebrana njihova pisna izjava, pač pa komentar, ki »so mu dali videz izjave Srebrne niti, niso pa opozorili, da gre za njihov komentar«.

Celotna razsodba in stališče Novinarskega častnega razsodišča je TUKAJ.

NČR: treh členov ni kršila, dva pa je

25. člen pa je bil po mnenju pritožnika kršen, ker je bil prispevek zasnovan kot versko-propagandni izdelek, ki naj odvrne od sprejema ZPPKŽ. Po lastni besedah pritožnik razume, da oddaja o verskih vprašanjih probleme prikazuje iz svojega zornega kota, a ima pravico zahtevati spoštovanje dogovora in predstavitev svoje izjave. Po sklepu NČR s. Romana Kocjančič ni kršila 2., 15. in 25. člena, je pa kršila 3. in 4. člen novinarskega kodeksa, medtem ko jih drugi dve obravnavani nista kršili.

Pritoževanje nad prispevki je neprimerno

NČR se ni opredeljeval do (ne)objave odgovora in popravka po Zakonu o medijih, saj za to ni pristojen, in je v razsodbi tudi zapisal, da nihče ni dolžan sodelovati z mediji ali novinarji, a tudi ne more postavljati pogojev, kako naj novinarji urejajo oddaje in pripravljajo prispevke. »Tudi zainteresirani viri informacij imajo odgovornost do javnosti. Njihovo pritoževanje nad prispevki, ki niso takšni, kakršne bi zaprošeni lahko pomagal ustvariti, če sodelovanja ne bi zavrnil, je neprimerno.«

Ni pomešala informacij in komentarja

Po mnenju NČR urednica in novinarka ni prepletala svojih novinarskih mnenj z neoznačenimi mnenji stroke in predstavnikov verskih skupnosti, saj so bili vsi sogovorniki podpisani. Prav tako ni potvorila pisnega stališča pritožnika. Povzetka pisne izjave Srebrne niti namreč ni naredila, ni vrednostno komentirala zakona ali posredovala svojih stališč, torej ni pomešala informacij in komentarja – podala je osnovno informacijo, kdo in kdaj je zakonski predlog vložil in kakšen je njegov namen.

Izjavi nista bili ključni za razumevanje teme?

Je pa po mnenju NČR s. Romana Kocjančič z objavo dveh izjav iz daljšega mnenja dr. Erika Breclja o evtanaziji kršila 3. člen kodeksa. »Čeprav izjavi izrecno ne omenjata članic Srebrne niti in soavtorjev ZPPŽ, so gledalci lahko razumeli, da letita na predlagatelj(ic)e zakona, torej pritožnika. Obenem za razumevanje teme nista bili ključni in bi ju urednica oddaje lahko izrezala. Ker pa ju je objavila, bi pred oddajo morala pridobiti odziv tistih, na katere se nanašata,« so zapisali na NČR.

Ne predstavi ključnega stališča predlagateljev zakona

Hkrati je NČR razsodilo tudi kršenje 4. člena kodeksa, češ da je urednica prek sodelavke pritožnika pozivala, naj pred kamero predstavi triminutni predlog ZPPKŽ, namesto tega je poslal pisno stališče o predlogu, urednica pa je namesto tega novinarki naročila pripravo prispevka o predlogu zakona, ki je v oddaji trajal 1,11 minute in ki po mnenju razsodišča ni povzetek pisnega mnenja, torej ne predstavi ključnega stališča predlagateljev zakona.

Uredništvo samostojno odloča, kaj in kako bo objavilo

»Urednica je s tem zamolčala informacije, ki so pomembne za razumevanje teme. Izgovor, da je bilo pisno stališče predolgo, ni utemeljen. Urednica je želela prvotno objaviti triminutni posnet prispevek, le 2:20 pa bi trajalo, če bi izjavo prebrala. Časa je bilo torej v oddaji dovolj, saj je na konec teme o evtanaziji uvrstila triminutno mnenje dr. Mance Košir o paliativni oskrbi. Uredništvo samostojno odloča, kaj in kako bo objavilo, a pomembnih informacij ne sme izpustiti,« so dodali na NČR.

Oddajo Obzorja duha: Ali sem res odveč? si lahko ogledate v arhivu TV Slovenija TUKAJ.

s. Romana vse očitke zavrača

s. Romana zavrača vse očitke, saj da ni žaljivo predstavljala podatkov in dejstev (2. člen), ni izrekla nobene hude obtožbe (3. člen), ni ničesar zamolčala (4. člen – prek novinarke je pozivala pritožnika, naj sam v triminutnem posnetem prispevku predstavi predlog ZPPKŽ; toliko časa v oddaji ni imel noben predstavnik verske skupnosti), novinarka v prispevku ni vrednotno komentirala ali posredovala svojih stališč (15. člen) in ni prepletala novinarske, oglaševalske ali politične vsebine (25. člen).

Urednica nam je povedala ...

Kako sama ocenjuje obravnavani prispevek? Ali pritožbo Srebrne niti razume kot natikanje nagobčnika tistim, ki se s spornim zakonskim predlogom ne strinjajo, razsodbo Novinarskega častnega razsodišča pa kot poseg in pritisk na novinarsko in uredniško avtonomijo? Bo to kakor koli vplivalo na njeno nadaljnje delo? Za odgovore na ta vprašanja smo poklicali urednico in voditeljico oddaje Obzorja duha, s. Romano Kocjančič.

Profesionalno in etično, ob spoštovanju poklicnih standardov

Odgovorila je enako kot 5. decembra v odzivu na poziv NČR glede pritožbe Srebrne niti: »Oddajo Obzorja duha in tematski sklop sem izvedla profesionalno in etično, ob spoštovanju poklicnih in etičnih standardov, nacionalnega novinarskega kodeksa, programskih standardov, ostalih dokumentov RTVSLO in po novinarski pogodbi Münchenskega standarda, zato zavračam očitke o domnevnih kršitvah Srebrne niti in sprožitev postopka o domnevnih kršitvah novinarskega kodeksa.«

Na prošnjo predstavnikov glavnih verskih skupnosti

s. Romana je še dodala: »Kot do vseh oddaj sem tudi do te pristopala profesionalno in z dobrim namenom spoštovanja vseh povabljenih k sodelovanju, dostojanstva po vseh standardih, kodeksih, dokumentih in Ustave RS.« Temo oddaje je izbrala glede na prošnjo predstavnikov glavnih verskih skupnosti, naj predstavijo njihovo izjavo glede predloga Zakona o končanju življenja s pomočjo, je pojasnila.

Pritisk na novinarsko delo

»Z dobrim namenom in predvsem z velikim spoštovanjem do predlagateljev zakonskega predloga sem želela, da predlagatelji sami v avtonomnem prispevku predstavijo predlog in utemeljijo zahtevo predloga, zato sem si tudi prizadevala, da spregovorijo v samostojnem prispevku,« je še izpostavila urednica in voditeljica oddaje, ki je bila po lastnih besedah iz komuniciranja v uredništvu pred in po oddaji delno izključena. Pritožbo razume kot pritisk na novinarsko delo in omejevanje novinarske in uredniške svobode.