V uvodnem nagovoru je nadškof Cvikl zbrane nagovoril: »Obhajamo obletnico velikega dogodka, ki ni le vsakoletni spomin na pomemben trenutek za naše mesto in našo župnijo, temveč tudi za celotno Cerkev na Slovenskem. Gre za dogodek, ki ima poseben pomen za vso našo domovino.« Poudaril je, da je Slomškov duh še vedno prisoten med nami: »Veseli nas, da čutimo in doživljamo, kako je Slomšek tudi danes med nami, živ v svoji veri in zvestobi.«

Pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Mariboru stoji spomenik škofa Antona Martina Slomška. FOTO: Domen Permozer 

Nadškofu Cviklu so se pri oltarju pri somaševanju pridružili stolni župnik Danijel Lasbaher, generalni vikar in kancler Nadškofije Maribor Janez Lesnik, duhovnik župnij Maribor Košaki in Šentilj v Slovenskih goricah Igor Ignacij Novak, duhovnik Vinko Potočnik, duhovnik iz Olimja Martin Gašparič ter duhovnik Jure Sojč in Janez Vagner.

Maša v mariborski stolnici. FOTO: Domen Permozer 

Cvikl v pridigi: Pred oči imejmo Kristusovo podobo

Dogodek je bil hkrati tudi zahvala za svetost, ki jo je Cerkev prepoznala in razglasila pred 25 leti. Nadškof Cvikl je v svojem nagovoru poudaril, da si moramo ob tem postaviti vprašanje 'Kaj pravzaprav pomeni svetost?' »Svetost pomeni, da imamo v mislih, čustvih, besedah in dejanjih vedno pred očmi Kristusovo podobo. Bistvo svetosti je ljubezen – torej ljubiti Boga in bližnjega bolj kot vse druge stvari,« je izpostavil. Dodal je, da prav ta ljubezen oblikuje vse druge kreposti, kot so ponižnost, pravičnost, delavnost in čistost. »K svetosti smo poklicani vsi krščeni. Trudimo se zanjo vse življenje, vendar vedno z božjo pomočjo,« je še dejal Cvikl.

Že ob smrti Antona Martina Slomška so se med ljudmi širile besede, da je umrl svetnik. To prepričanje, ki se je globoko ukoreninilo med Slovenci tako doma kot po svetu, nikoli ni bilo zavrnjeno. Njegovo življenje in delo pričata o dragocenosti vseh nalog, ki jih je opravljal. »Velika dragocenost v vseh službah, ki jih je Slomšek opravljal, pričajo, da je bil izjemen človek. Zato je njegova družba, pastirsko vzgojo in narodno voditeljsko delo padla na plodna tla,« je zbranim povedal Cvikl.

Slomškova svetost se ne kaže le v besedah, temveč tudi v dejanjih. (Alojzij Cvikl)

Nadškof Alojzij Cvikl je podčrtal tudi izjemno pomembnost Slomškovega življenja in njegove poti do beatifikacije. Poudaril je, da je Slomšek s svojim življenjem postal "luč za druge" in s tem pokazal, kako pomembno je biti človek, ki ne živi zase, temveč za druge.

Nadškof Alojzij Cvikl med pridigo. FOTO: Domen Permozer 

Dva prelomna datuma na poti do Slomškove beatifikacije

Cvikl je izpostavil dva ključna datuma na poti do Slomškove beatifikacije. »13. maja 1996 je papež Janez Pavel II. razglasil kreposti božjega služabnika Antona Martina Slomška in mu podelil naziv Častitljivi Božji služabnik,« je dejal. Nato je 3. julija 1998 papež Janez Pavel II. slovesno razglasil, da se je na Slomškovo priprošnjo zgodil čudež, kar je omogočilo njegovo razglasitev za blaženega.

FOTO: Domen Permozer 

Nadškof je nadaljeval, da je Slomškova življenjska pot primer brezpogojne ljubezni do Boga. »Iz Slomškovega življenja vidimo, kako je vedno manj živel zase, vedno bolj pa za druge. To je pot ljubezni in zaupanja v Boga.« Slomšek tako za vse vernike ostaja »duhovni velikan, svetla zvezda na nebu in kažipot v času, ko se izgubljajo vrednote«.

Živeti kot kristjan je za Slomška pomenilo, da se je dan za dnem bolj obračal h Kristusu. (Alojzij Cvikl)

Kot je še dejal nadškof Cvikl, je pot vere tesno povezana z Božjo ljubeznijo, ki se začne že ob prejemu zakramenta svetega krsta. »Takrat nas je Bog Oče sprejel za svoje otroke, mi pa smo postali bratje in sestre Božjega Sina, Jezusa Kristusa, ter prejeli darove Svetega Duha,« je dejal. 

Nadškof je pridigo zaključil s pomembnim sporočilom: »Ne moremo rasti v veri, če nismo povezani z Bogom.«