Kot je poročal Dnevnik, je Nadškofija Ljubljana v tem primeru za del pokljuških in mozirskih gozdov skupno – z vsemi pripadajočimi zamudnimi obrestmi – prejela 22,6 milijona evrov oziroma 9,2 milijona več, kot je terjala leta 2018, ko je vložila odškodninsko tožbo v višini nekaj več kot 13,4 milijona evrov.

Zahtevek povečan še trikrat

Odtlej je odškodninski zahtevek povečala še trikrat, in sicer sprva na 15,6 milijona, nato na 18,9 milijona in naposled na slabih 20 milijonov evrov, brez vštetih pripadajočih zamudnih obresti. SKGZ je po poročanju Dnevnika julija 2019 in novembra 2022 Nadškofiji Ljubljana nakazal 17,6 milijona, konec letošnjega aprila pa še dodatnih debelih 5 milijonov evrov.

Že za nad 50 milijonov odškodnin in obresti

Tako je moral sklad samo za ta denacionalizacijski odškodninski zahtevek (z zamudnimi obrestmi vred) seči v žep po 22.602,873,22 evra, kar je doslej rekordna vsota, Nadškofija Ljubljana pa je do sedaj zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov prejela že nad 50 milijonov evrov (50.193.383,91 €) odškodnin in zamudnih obresti.

Odškodnina za nemožnost uporabe odvzetega premoženja

Po Zakonu o denacionalizaciji (ZDen), ki je stopil v veljavo 7. decembra 1991, pripada denacionalizacijskim upravičencem odškodnina za nemožnost uporabe odvzetega premoženja od dneva uveljavitve zakona do pravnomočne odločbe o vrnitvi premoženja. Zamudne obresti začnejo teži z dnem, ko je upnik zavezanca prvič pozval k plačilu odškodnine, do dneva izplačila.

Sklad izplačal že skoraj 68 milijonov € odškodnin

Zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov doslej, od leta 2003, upravičencem skupaj izplačal že skoraj 68 milijonov evrov (67.796.728,98 €) odškodnin, od tega veliko večino Nadškofiji Ljubljana, ki ima odprte še štiri odškodninske zahtevke v skupni vrednosti okrog 1,2 milijona evrov, je še poročal Dnevnik.

Dolgotrajnejši je denacionalizacijski postopek, višja je odškodnina

»Odškodnina iz naslova nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja je neposredno povezana s trajanjem denacionalizacijskih postopkov. Dolgotrajnejši je denacionalizacijski postopek, višja je odškodnina,« so že leta 2016 – torej še pred vloženo odškodninsko tožbo zoper sklad v tem primeru (marca 2018) – v javnem pojasnilu zapisali na Nadškofiji Ljubljana.

S prošnjo za nekaj pojasnil smo se na spletni Družini obrnili tudi na Nadškofijo Ljubljana, njen odgovor bomo objavili, takoj ko ga prejmemo.