Ljubljanska mestna svetnica Nove Slovenije Mojca Sojar je za Radio Ognjišče med drugim povedala, da so imeli zadevo precejkrat v obravnavi. »V vsem tem času je bilo kar nekaj civilnih iniciativ in društev, ki so se organizirala in nasprotovala zlasti gradnje parkirne hiše pod tržnico. Kot zdaj lahko vidimo iz projekta, se je ta projekt od leta 2009 zelo zmanjšal, za celih 2000 kvadratnih metrov, kar je skoraj tretjino prvotnega projekta. Očitno se je tudi umaknil od semenišča, sklepam, da so bila v vsem tem času pred pridobitvijo teh 16 dovoljenj velika pogajanja tudi z Nadškofijo Ljubljana, da ne bi bila ogrožena stavba semenišča.«

Na nadškofiji zanikajo, da bi potekala kakršna koli pogajanja z občino ter da »bo nadškofija v vsakem primeru skrbno spremljala načrtovanje in priprave na morebitno investicijo«.

Gradbeno dovoljenje še letos?

Ljubljanski župan Zoran Janković je na nedavni novinarski konferenci izrazil upanje, da bo gradbeno dovoljenje izdano še letos, začetek prenove, ki naj bi trajala poltretje leto, pa bi se po njegovih besedah lahko začela naslednje leto, pri čemer pa cene prenove ni razkril. Na območju tržnice nameravajo urediti odprt javni prostor, namenjen predvsem pešcem in kolesarjem, motorni promet pa bodo umaknili v podzemne etaže.

Manjša površina podzemnih etaž

Prav pri načrtovanju podzemnih etaž je projekt doživel največje spremembe. Njihova skupna površina je namreč manjša za približno 2000 kvadratnih metrov od prvotno načrtovanih. Po navedbah MOL-a so povečali odmike objekta od zavarovane kulturne dediščine v bližini. S tem so po besedah podžupana Roka Žnidaršiča zagotovili varno gradnjo. »V celoti se ohranjajo vsi najbolj bistvenega deli podzemne arheologije, torej ključni srednjeveški elementi tega dela mesta.« V te navedbe nekateri dvomijo, prav tako pa opozarjajo na nevarnost podtalnice, še zlasti v času poplav.

Kaj še pravijo na nadškofiji?

Nadškofija Ljubljana je v izjavi jasno poudarila, da »svojih stališč do nameravane gradnje garažne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico ni spremenila. Vedno bo zastopala stališče, ki se mu pridružuje vedno večji del javnosti, da je njena dolžnost, da skupaj s strokovnimi službami v okviru varstva kulturne dediščine varuje to nenadomestljivo dragoceno kulturno in sakralno dediščino«.

Dediščina je večja dobrina kot garažna hiša

Svoje pojasnilo je nadškofija nadaljevala z besedami: »Ne samo v ožjem pomenu objektov in opreme, ki so v lasti nadškofije ali drugih cerkveno pravnih oseb (stolnica, semenišče, stolno župnišče …), ampak tudi drugih elementov dediščine (arheološko nahajališče, pokopališče, Plečnikova dediščina, ...). Za nadškofijo je vse to neprimerljivo večja dobrina kot garažna hiša.«