Vprašal se je, kdo je prinesel Jezusa v Jeruzalem, da bi izpolnil Gospodovo postavo, in si odgovoril: Marija in Jožef sta prinesla Jezusa, da bi ga postavila pred Gospoda; v Jeruzalem je prišla družina; v tempelj je prvorojenca prinesla družina; družina je izpolnila Gospodovo postavo.

Prastara ustanova, ki sega v začetke človeškega rodu

»Družina je prastara ustanova, starejša od krščanstva in judovstva, in sega v same začetke človeškega rodu. Na ta način se v družini in skozi družino kaže Božja volja, ki so jo skozi zgodovino različne kulture in verstva na različne načine zavarovali, ker je tako dragocena,« je poudaril nadškof.

Človeštvo se začne z družino

Človeštvo se začne z družino; z Adamom in Evo, ki sta dobila Kajna, Abela in Henoha, nadaljuje Stanislav Zore. Tudi začetke odrešenja je Nebeški Oče zaupal skupnosti moža in žene. Jezus je rastel in se krepil, vedno bolj poln modrosti, in Božja milost je bila z njim ob zgledu in ob besedah Marije in Jožefa. V družini.

Najboljše okolje za rast otrok v modrosti in milosti

»Zato je prav, da tudi mi potrdimo, da je družina najboljše okolje za rast otrok v modrosti in milosti. Otrok potrebuje zgled mame in očeta, da more spoznati samega sebe, do sebe oblikovati primeren odnos, obenem pa tudi primeren odnos do drugih ljudi,« je podčrtal ljubljanski nadškof.

Nič hudega, če nismo rasli v popolni družini

In izpostavil še, da ni nič hudega, če v modrosti in milosti nismo rasli v popolni družini, če nismo imeli popolnih staršev, če sta bila naša oče in mama običajna človeka z napakami. Kajti tudi življenje v Sveti družini ni bilo brez stisk in težkih odločitev.

Vsaka družina doživlja skušnjave in težave

»Sveta ni zato, ker se ji ne bi bilo treba spoprijemati s skušnjavami in z zelo težkimi vprašanji. Sveta je zato, ker se je s skušnjavami in vprašanji spoprijemala skladno z Božjo voljo,« je pojasnil nadškof Zore, zavedajoč se, da vsaka družina doživlja skušnjave in težave.

Še nikomur ni bilo žal, ker se je skušnjavi odhoda uprl

Nekatere se, je nadaljeval nadškof, z Božjo pomočjo odločijo, da bodo ostale skupaj, nekatere podležejo in se razidejo. Prepričan pa je, da še nikomur ni bilo žal, ker se je skušnjavi odhoda uprl, sprejel ženo ali moža v njegovi drugačnosti in začel oblikovati svojo sveto družino.

Naj bodo vse naše družine blagoslovljene!

»Zvestoba ni lahka. Nikoli ni lahka. Je pa edina rodovitna in potolaži srce. Naj bodo na priprošnjo Svete družine vse naše družine blagoslovljene,« je nagovor na nedeljo Svete družine zapečatil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.