Kakršni so bili Noetovi dnevi, tako bo tudi ob prihodu Sina Človekovega. Kakor so namreč v tistih dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe na ladjo, in niso ničesar slutili, dokler ni prišel potop in vseh odnesel, tako bo tudi ob prihodu Sina Človekovega.

Kaj pa je posebnega, da so ljudje jedli in pili, se ženili in se možile?

»Vas te misli presenečajo? In če vas, zakaj? Mar v njih Jezus ne opisuje običajnega življenjskega dogajanja? Kaj pa je posebnega, da so ljudje jedli in pili, da so se ženili in se možile? Pravzaprav tudi mi delamo isto. Sedamo k mizi ter jemo in pijemo. Večina je poročenih in ima družino. Mar Bog ni ustvaril človeka kot bitje, ki potrebuje jed in pijačo?« se je uvodoma vprašal nadškof.

Je bil Noe drugačen od vseh ostalih? Ne.

Ljudje so počeli to, kar potrebujejo za življenje: jesti morajo in piti, za ohranitev rodu pa morajo biti rodovitni, opozori Stanislav Zore. Potem pa se zgodi potop in odnese vse – razen Noeta, ki je šel na ladjo. Je bil Noe drugačen od vseh ostalih? Ne. »Jedel je in pil, celo preveč. Deveto poglavje 1. Mojzesove knjige pove, da se je napil in bil v sramoto sam sebi. Oženil se je in imel otroke, bil je blagoslovljen in njegovi potomci so se namnožili na zemlji,« je nadaljeval nadškof.

Bil je človek med drugimi ljudmi – in gradil ladjo

Zakaj mu je bilo torej prizaneseno in ga ni pokončal potop? Odgovor msgr. Zoreta je: ker je gradil ladjo! »Bil je takšen kot njegovi sodobniki, vendar je gradil ladjo. Jedel je in pil in gradil ladjo. Oženil se je in imel otroke in gradil ladjo. Tudi grešil je in se zavedal svojega greha – in gradil ladjo. Bil je človek med drugimi ljudmi – in gradil ladjo.«

Graditi ladjo, kaj to pomeni?

Tudi kristjani živimo med drugimi ljudmi in se, nadaljuje nadškof, od njih ne razlikujemo po ničemer drugem kot po tem, da tudi mi gradimo ladjo; jemo in pijemo, se poročamo, imamo otroke, hodimo v službo, imamo svoje konjičke – in gradimo ladjo. »Graditi ladjo, kaj to pomeni? Noe je kljub temu, da so se mu ljudje čudili, morda posmehovali, poslušal Božje naročilo in gradil ladjo. Zdelo se je skregano z zdravo pametjo, ampak Noe je poslušal Boga in gradil. In ko je prihrumel potop, je šel na ladjo.«

Podajamo se na ladjo Božje besede

Adventni čas, ki ga začenjamo, je čas pričakovanja in budnosti, izpostavlja Stanislav Zore, budnost pa je v tem, da sredi življenja odpiramo srce in duha za Božjo govorico in jo skušamo živeti, čeprav nas ljudje okrog nas v tem ne razumejo. »Tudi Noeta niso razumeli. A ko so svet preplavile vode potopa, je Noeta ravno poslušnost Božjim naročilom rešila propada. V tem adventu se tudi mi podajamo na ladjo Božje besede, da bomo ob božiču prepoznali Besedo, ki bo prišla na svet,« je zaključil nadškof.